Nova sezona uprizoritvenih umetnosti in seveda tudi plesne se je začela s prvimi dnevi septembra; plesne predstave pa so se kar vrstile ne glede na vročino, ki se je podaljšala v oktober. Kot da bi umetniki nestrpno čakali, da z novimi projekti zapolnijo odre Plesnega teatra Ljubljana, Stare elektrarne in Španskih borcev. In kar je še posebno zanimivo, da so v tednu dni stekle tri uprizoritve, ki se poglabljajo v partnerske forme medsebojnih kontaktov in snujejo v plesu duetov – nuja ali naključje?!
Na velikem odru Španskih borcev je uprizorjen Transland, koreografinje Magdalene Reiter, ki v svoji novi predstavi pleše in ustvarja skupaj s Katjo Legin. Transland je predstava o plesnem konceptu in prostorski formi, Lahko jo razumemo kot odprt prostor sprememb, svojevrstno stičišče medsebojnih odnosov in usmerjenosti k drugemu in drugam. Tudi gledalci, ki sedijo na odru, so dozdeven aktiven del te predstave, saj so v neposrednem stiku s scenskim prostorom, ko svojo pozornost usmerjajo na kinetični utrip izpostavljenih protagonistk.
Slučajno srečanje obeh plesalk se ustavi v točki telesnega stika, ko obstojita z napol golimi hrbtišči obrnjeni proti gledalcem. Na trenutek se zdi, da sta absolutno statični, no, procesni tok transformacij, ki poteka in gnete telesi od znotraj navzven v gibalni izpovedi butoh (neizrazitemu gibanju vretenc, lopatic in mišic), ustvarja notranje napetosti, oblikuje volumen teles in razgreva v tolikšni meri, da se njuna nevpadljiva oblačila lepijo na kožo (kostumograf Alan Hranitelj).
Ta prvi del se izkaže kot prva faza dramaturške triade (dramaturginja Andreja Kopač), ki steče ob peščenem drobljenju glasbenega zvoka (Iannis Xenakis) in gnetenju vretenc hrbtišča. Druga gibalno in glasbeno aktivnejša faza pa nastopi v trenutku nenadnega preobrata, ko se iz statične poglobljenosti akterki preusmerita v prostor. Ta trenutek je sila impresiven, je kompakten in predstavlja dramski vrhunec predstave; kot bi se iz točke njunega stičišča izstrelila energetska puščica, ki ponese gibanje v prostorski obtok. V tem delu si sledijo solistična sosledja obeh plesalk, ko s padci, dvigi, dotiki, odmiki in prevrati umeščata sebe in svoj fizis v prostorski objem odra. Katja Legin je v svoji gibalni izpovedi neulovljiva in polna kontrastov, medtem ko je Magdalena bolj mila in razmišljajoče poglobljena v svoje novo stanje, je povezana z življenjem, ki se v njej poraja. Novi ritmični procesi stečejo tudi ob glasbi The Stroj.
Ob koncu in v tretjem delu se avtorica Magdalena Reiter zabavno loti ustaljenosti, ko začne rušiti konvencijo forme, sebe in Katjo pa modno preobleče v nova oblačila in na noge nadene visoke pete ter osebnostno preobrazi v šaljivi razpršenosti istovetnih gibov.
Premieri Transland je na istem odru in nekaj dni pozneje že sledila nova uprizoritev, gibalni performans Tine Janežič "ugriz", ki ga avtorica imenuje kot romantično humoresko s tragičnimi preobrati, kot tuti-fruti ali stilno zmedo giba, gledališča in življenja. "ugriz" je predvsem dobro komponirana in simpatično oblikovana burleska (asistent režije, dramaturgija in video Erik Willekens), ki istočasno spominja na Chaplinov svet humornih prigod in sladkobo Disneyjevih risank.
Predstava se začne s pompoznim čarom filmske (video) avize, takoj za tem pa se prikaže srčkana psička (Tina Janežič) v stilu Playboy zajčic in z modrico okoli levega očesa. Plesalka in koreografinja Tina Janežič tokrat zaigra, zapleše in na odru tudi zapoje v vsestranski vlogi ženske, in v tej vlogi je presenetljivo zabavna, prisrčna in dovolj prepričljiva. Pravo nasprotje njene ženske (lisičje) barvitosti pa je "on", dozdevni partner, resen, naien, in očrnjen življenjski sopotnik, ki ga stilno odpleše ter zabavno predstavi Dušan Teropšič. Nasmejali smo se in zabavali ob humorno in domišljeno predstavljeni utečenosti partnerskega odnosa današnjih dni. Dramatični "ugriz" je najmočnejši na začetku predstave, proti koncu pa izgublja na intenziteti, in to prav ko v ospredje prihaja ustaljena forma dolgoletnega partnerstva. Zdi se, da duhomorna realnost ni ponudila istega navdiha kot odrski svet alegorije in scenskih domislic, ki jih v Tininem avtorskem ugrizu ni primanjkovalo.
Tretji plesni duet se je zgodil na odru Plesnega teatra Ljubljana/PTL in na slovenski premieri predstave Alfa projekt/The Alpha project vsestranske izraelske umetnice Shimrit Golan, diplomantke šole uprizoritvenih umetnosti WIZO v Haifi, Kraljeve plesne akademije in akademije za sodobni ples CNDC d´Angers. Sodelovala in plesala je z znanimi koreografi, delovala v Izraelski operi, od leta 2002 pa aktivno sodeluje na področju performativnega gledališča in multimedijske scene. Svoj Alfa projekt je zaplesala skupaj s protagonistko sodobne plesne scene, ki prihaja iz Maribora, Kajo Lorenci (Valenti).
Gledalce na odru pričaka osvetljen bleščeče bel kvadrat, ki ga kmalu zapolni video projekcija mobilnih črt, črtic, sekant, križišč, velikih in malih črnih pik v stilu likovne estetike in optike poparta (video, tekst, glasba Shimrit Golan). Svojo izpoved avtorica naslavlja na anonimnega gledalca-poslušalca. Projekt se dogaja v sferah elektronskih sporočil, na kar ukazujejo tudi ojačevalci posnetega pridušenega govora-teksta, ki so sestavni del črnega kostuma, ličnih enostavnih kratkih hlač in maje. Spremljajoč tekst, pridušen ritem besed in glasbe (tudi Schumanove) predstavljata vsebinski in čustveni poriv, ki spremlja gibalne procese obeh nastopajočih. Najprej se predstavi Kaja Lorenci v stilu njej lastne plesne izostrenosti, pozneje se ji pridruži še avtorica Golan, ki v svojih plesnih izpovednosti deluje bolj mehko in dokaj lirično.
Alfa projekt Shimrit Golan je prav prijetna likovno izčiščena plesna instalacija, ki pričara prehode ter mimohode urbanih središč, slučajnih srečanj, brez izpostavljenih kontaktov, če pa slučajno ti le nastopijo, tako kot na sceni v kratkem plesnem duetu Kaje in Shimrit, so bežni in brez posledic. Na koncu, vsaka posebej odideta po svoji osvetljeni stezi, na beli ploskvi pa teče izpovedni tekst, ki nostalgično posega v odrski prostor. Alfa projekt je ob svoji literarni podlagi, na kateri temelji avtoričina plesna izpoved, povsem v kontekstu s slovenskim projektom Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, ki daje prav poseben poudarek literarni in pesniški besedi.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.