SNG Opera in balet Ljubljana obeta raznolik umetniški spored nove gledališke sezone 2020/2021, ko bo jesenski del sporeda obogaten še z nerealiziranimi premierami ob koncu minule sezone zavoljo globalne situacije korone virusa covid-19.
Novinarska konferenca o programu nove sezone se je odvila 10. septembra ob 13. uri na ploščadi pred glavnim vhodom Opere Ljubljana, ob toplem sončnem poletnem dnevu, ploščad pa so prekrivala baletna tla. In kot je že ustaljeno, je tudi ob tej priložnosti sledil umetniški program. Najprej je zadonela arija Nedde iz opere Glumači ob nastopu solistke Urške Breznik, solist Matej Vovk pa je iz iste opere zapel še arijo Harlekina, oba je na klavirju spremljala pianistka Kayoko Ikeda. Odlomek iz baleta Gusar so odplesale lirične Odeliske: Flavija Žagar, Diana Radić, Tasja Šarler, Assija Sultanova, Neža Rus v spremstvu ječarjev Gaja Rudolfa in Aleksandra Barbuja.
Predstavil se in zaplesal odlomek iz baleta Spartak novi član ljubljanskega baleta, Mariborčan Filip Jurič, tudi pogumno in prav precizno preletaval višine na dani ožini baletnih tal.
Pozdravil in nagovoril prisotne je ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter, operni program je predstavil umetniški vodja Opere po pooblastilu Branko Robinšak, baletni pa Petar Đorčevski, umetniški vodja baleta po pooblastilu. Ravnatelj Ravter je obrazložil nastalo težko situacijo ob zadnjem delu minule sezone, ko so se soočili z virusno pandemijo in je ves gledališki svet obstal, oni pa se z optimizmom že junija podali na odrske nastope.
Branko Robinšak je za prvi del sezone napovedal dve operni premieri, 8. 10. Cavalerijo Rusticana Pietra Mascagnia in Glumače Ruggiera Leoncavalla, obe operi pa dolg še minule sezone. Prisotne je seznanil, da v njihovi Operi lahko nastopi orkester v živo, vendar le z 22 člani, kajti tako bi lahko razporedili orkester glede na zahtevane varnostne razdalje, ampak kaj ko ima le ena opera 22-članski orkester, in to Mozartova Čarobna piščal. Rešitev so našli v zaodrju, saj je ljubljanski oder prostran, tudi v zaodrju je dovolj prostora, komunikacija med orkestrom, dirigentom in pevci pa s pomočjo tehnologije. Druga operna premiera bo sledila 12. novembra, Samorog skladatelja Pavla Štiglica v obeležje 25. obletnice skladateljeve smrti.
Za drugi del sezone je sledila napoved Puccinijeve Tosce s premiero 11. 2. 2021, njej pa 18. 3. sledi še lirična tragedija v dveh dejanjih, Bellinijeva opera Capuleti in Montegi. Nova operna sezona se bo zaključila z Verdijevim Trubadurjem.
Do konca prvega dela sezone je Petar Đorčevski potrdil dve premieri, pravljični balet Gusar, in to že 22. septembra v koreografiji in režiji znanega španskega plesalca in koreografa Joseja Carlosa Martineza, nekdanjega umetniškega vodje španskega nacionalnega plesnega ansambla. Z novim letom bo januarja sledila nova baletna premiera Spartak na glasbo Arama Iljiča Hačaturjana v koprodukciji s Cankarjevim domom Ljubljana. Koreograf baleta bo Jiří Bubeniček. Načrtujejo še tretjo premiero (15. 4.) oziroma drugo v novi gledališki sezoni: Vsi na valček baletnega koreografa Renata Zanelle. Đorčevski je o tretji napovedi premiere dejal, da jo za zdaj načrtujejo, možna izvedba pa bo odvisna tudi od virusne situacije.
In ker je premiera baleta Gusar tik pred vrati (22. 9.), je ravno minuli petek, 18. 9., bila sklicana novinarska konferenca v Mali baletni dvorani Opere Ljubljana, kjer so se predstavili ustvarjalci baleta Gusar/Le Corsaire na glasbo Adolpha Adama, Pugnija, Delibesa in Driga. Dirigentka Mojca Lavrenčič je dejala, da je glasba žal posneta, vendar drugače ne more biti ob zaščitnih zahtevah pred virusom. Bilo pa je težko po nekajmesečni pavzi začeti na novo vaje z orkestrom, in to ne skupnih, ampak kar deljene po manjših skupinah. Upa, da bo vse dobro teklo, kajti dirigirati za balet pomeni usklajevati se z orkestrom in ritmom izvedbe baletnih plesalcev; da bi se jim čim bolj približala, je tudi spremljala baletne vaje na klavirju.
Predstavitve nove baletne premiere Gusar, baleta, ki se tudi prvič postavlja na oder Opere Ljubljana v izvedbi ljubljanskega baletnega ansambla, se je tudi tokrat začela z umetniškim priboljškom terceta Odelisk iz 2. dejanja v izvedbi: Marin Ino, Chie Kato in Katje Romšek k.g.
Konferenco je vodila Barbara Čepirlo, vodja za stike z javnostjo, prvo besedo pa dala koreografu Martinezu, ki se je najprej zahvalil za povabilo ravnatelju Stašu Ravterju in Petru Đorčevskemu, tudi je pohvalil baletni ansambel, ki zrači neverjetno delovno energijo. Predstavil se je kot plesalec in koreograf tako baletne klasike kot sodobnih plesnih oblik, tudi tako postavil novo različico baleta Gusar, libreto je sam napisal po Byronovi pesnitvi, predhodno pa si ogledal druge postavitve tega baleta in se želel čim bolj približati pravljičnemu čaru zgodbe. Tudi se je zgledoval po Petipaju in so nekateri znani prizori še klasično očarljivi, sicer pa koreografijo postavil sam. V Ljubljano je prvič prispel že lanskega novembra, nato še februarja, marca pa že moral zapustiti skoraj dokončano delo. Ko se je pred novim začetkom vrnil, je ujel novo stanje ansambla, ki je tri mesece počival, potem se na novo začelo, bilo je veliko izgubljenega časa.
Petru Đorčevskemu je bilo zastavljeno vprašanje, kako se je odločil za koreografa Martineza. Odgovoril je, da ga je kot plesalca občudoval že v svoji učni baletni dobi, ko pa je začel delovati kot koreograf, ga tudi ves čas spremljal, kot umetniški vodja pa se zato tudi hitro odločil zanj. Predstavil je glavne like in soliste, istočasno pa napovedal, da je tega dne odpotoval Vadim Muntagirov, prvak Londonskega Kraljevega baleta, ki v Gusarju pleše glavnega junaka Konrada in v duetih z Maio Makhateli k.g. v vlogi Medore; bila sta tudi kot prvi par določena za premierni nastop. Njegov odhod je pospešilo rdečilo območij korona virusa, ko ga tudi v Londonu čaka velika baletna vloga in si karantene nikakor ne more privoščiti.
Pogovoru o baletu Gusar sta prisostvovala tudi solista Nina Noč in Kenta Yamamoto, ki tudi plešeta glavni vlogi; Kenta je bil pred časom poškodovan in operiran, vendar je vse težave dobro prestal tudi ob pomoči ansambla in dobil vlogo Konrada.
S koreografom je prispel še kostumograf Iñaki Cobos Guerrero, ki je kostume gusarjev gradil na narodni raznolikosti junakov tistih dni, tudi v različicah pisanih materialov, sicer so kostumi tudi klasični, posebej pa je pravljičen baletni zbor v vrtu, ko je kostumografija kar del scene. Poudaril je, da je bil pravi užitek delati z našimi mojstri, in se jim zahvalil za plodno sodelovanje. Sceno je pripravil arhitekt, scenarist in režiser Matej Filipčič, ki je moral upoštevati zahteve baletnega ansambla, torej scenski minimalizem, obenem pa slediti predstavi gusarskih potovanj, zato je scena čista in daje vtis popotovanj po daljnih deželah od 18. do 19. stoletja, ki se jim sledi tudi s podnapisi. Oblikovalec svetlobe Jasmin Šehič je poudaril barvitost scene in kostumov, ki zahtevajo posebno svetlobno oblikovanje, ko se v množici na tržnici mora osvetliti posamezne junake ali pa dočarati čarobnost vrta, ki ga je omenil že kostumograf.
Dramaturginja Tatjana Ažman je iz angleščine prevajala mnenja gostujočih ustvarjalcev, na koncu pa izpostavila le, koliko truda je bilo vloženega v baletne predstave za časa korone in za izvedbo Gusarja, ko se je poleg vseh profesionalnih zahtev vsak posameznik moral ukvarjati s karanteno, če mu bo uspelo. “Za uspehe pa so zasluženi vsi zaposleni od vratarja do direktorja,” je še dejala. Ko je londonski Royal balet nastopil poleti, so poročali vsi znani časopisi o tem, da je tudi ljubljanski balet uprizarjal predstave, verjetno eden med redkimi na baletni sceni sveta, če že ne prvi, pa tega nihče še omenil ni, kajti ljubljanski balet ni slaven ansambel, je še podčrtala. (No, Tatjana je verjetno pozabila na slovenske medije in na medij, ki ga pravkar berete, ki so o koncertu Nismo pozabili na vas seveda poročali! op. u.)
Ob koncu se mi je posrečilo za trenutek nagovoriti koreografa Martineza, predvsem me je zanimalo, kakšne vtise nosi s seboj o delovanju ljubljanskega baleta. Kratko in jedrnato je dejal: “Delajo z neverjetno energijo, kar je navdušujoče za vsakega koreografa. ̕Je mešan ansambel, so mladi in novi, vem, da so nekateri odšli in novi prišli, med njimi pa še odlični solisti, vsi pa enako radovedni, skoncentrirani, kar srkajo vse, kar slišijo in vidijo. Delovna energija je edinstvena, je veter, ki dviga ustvarjalno ozračje.̕”
Na hodniku sem srečala še hitečega Đorčevskega in vprašala, če je že znano, kdo bo plesal na premieri Konrada. Odgovoril je, da je v stiku z Rimom, kajti tako kot sledi pri velikih ansamblih, skuša za premiero pridobiti svetovna imena, kar vodi k dvigu energije in kakovosti baletnega ansambla. Sam ne bo plesal v tej vlogi, ker kot vodja želi dati priložnost drugim, zato stopa korak nazaj, zaplesal pa bo lik Lankendema. Ob koroni kar preveč časa izgublja za iskanje prevozov, da ne bi ja kdo ostal na nedovoljenem območju v karanteni, potem se ukvarja še z brisačami in tuši, ko jim je bilo prepovedano tuširati se, kar je pri baletu nevzdržno. Zato so poklicali zdravstveno inšpekcijo, ki je dala odlično mnenje o njihovih prostorih in skrbi za zdravje, da so lahko vzor mnogim, in dovolili uporabo tušev: saj so vse dneve v zaprtih prostorih, in to popolnoma prepoteni.
Še dobro, da vse težave, ki ljubljanski balet pestijo v času koronske epidemije, ne bodo opazne v plesnem veličastju baleta Gusar, ki v originalni različici sledi kar tri ure. V koreografiji španskega koreografa Martineza ob vsej njegovi koreografski raznolikosti pa je to krajša in nadvse očarljiva baletna verzija, kot obljubljajo, kar se je sicer lahko tudi zaključilo v predstavitvi novinarske konference.
Premiera je že razprodana, saj je le tretjina sedežev na voljo, septembra pa sledijo še štiri reprize: 23., 24., 25. in 26.
