Leja Messec je ustanoviteljica projekta Avant-garde, s katerim želi združiti slovenski plesni prostor. To ji uspeva vsako leto na odru SiTi Teatra v Ljubljani, tokrat si predstavo lahko ogledate 10. septembra ob 18.00 in 20.00!
Lep pozdrav, draga Leja, in bliža se 10. september, ko bo znova na ogled tvoja/vaša predstava Avant-garde na odru SiTi Teatra v Ljubljani. Peta ponovitev po vrsti bo, in kako ti uspe, da sploh pride do ponovitev, saj vemo, da to ravno ni pogost pojav pri slovenskih plesnih predstavah, ko gre za samostojno produkcijo?
Pozdravljena, hvala za povabilo. Res je, letos teče že peto leto našega projekta. Vsako leto do zdaj se je število naših gledalcev podvojilo, za kar smo neizmerno hvaležni. Plesalci čutijo potrebo po enotnosti, skupnosti in izražanju. Naše občinstvo pa uživa v eksplozivni energiji, raznolikosti predstave in kakovosti plesnih izdelkov.
Kot organizatorka sem za konstantnost projekta vanj ogromno vložila tudi sama. Prvo leto sem se predstave lotila sama, skozi leta pa so nas podprli tudi zunanji sodelavci in sponzorji, ki so v projektu videli prihodnosti. Želim si, da bi projekt rasel in trajal še mnoga leta, zato na Avant-garde gledam bolj kot na dolgoročen projekt in ne kot na enkratno predstavo.
Kaj nam prinaša predstava v svojih sedemdesetih minutah?
V sedemdesetih minutah se bo na odru SiTi Teatra predstavilo deset koreografov, vsak s svojo točko in svojo ekipo. Videli boste tako lahko 50 različnih plesalcev, združenih na enem odru, za en namen. Kot glasbena gostja se nam bo letos pridružila tudi Masayah.
Za kakšno plesno zvrst gre, bi nam znala definirati, opisati?
Gre za deset različnih točk iz rok desetih različnih koreografov. Lepota tega projekta je, da imajo koreografi proste roke na oder postaviti kakršnokoli umetniško vizijo. Koreografov ne omejujemo s plesnimi zvrstmi, tako da gre res samo za plesno umetnost, karkoli to v tem trenutku pomeni določenemu koreografu. Znotraj predstave pa boste lahko videli tehnike hip-hopa, jazza, moderna, latina, sodobnega plesa, afro plesa in plesa v petkah.
Napoveduješ ga kot največji slovenski plesni spektakel. Kaj je tako spektakularnega, da nima konkurence?
Spektakularno je ravno to, da na en oder postavljamo ogromno različnih vizij, zvrsti in pogledov na plesno umetnost. Za vsakega, ki pride pogledat našo predstavo, se najde nekaj po njegovem okusu. Trenutno smo najbolj obširen plesni projekt, ki ne temelji na tekmovanju, primerjanju in dokazovanju. Vsi, ki smo del tega, to počnemo izključno zavoljo rasti naše skupnosti, ljubezni do plesa in prikaza kakovosti slovenskih plesalcev in koreografov.
In uspelo ti je združiti tudi zelo zanimivo plesno ekipo, nastopajoči namreč prihajajo z vseh koncev. Kdo so, in zanima me, če je to stalna ekipa ali jo tudi menjaš?
Tako je. Namen projekta je vedno bil združevanje plesalcev iz vse Slovenije. Trdno verjamem, da smo skupaj močnejši in da se rast naše skupnosti zgodi takrat, ko sodelujemo. Vsako leto se trudim, da k projektu povabim različne koreografe in plesalce. Imam nenapisano pravilo, da en koreograf lahko sodeluje samo dvakrat zapored, kar pomeni, da se celotna ekipa vsako leto popolnoma zamenja. Še mene včasih preseneti, kako se vse poklopi glede raznolikosti koreografov, izbranih za vsako leto. Vsak koreograf si nato sam izbere svojo ekipo plesalcev. Spodbujam jih, da sodelujejo s plesalci, ki niso stalnica na njihovi plesni poti. Na tak način nastanejo pomešane ekipe plesalcev iz različnih krajev, klubov in različnih starosti.
Poleg sebe pa imaš tudi sokoreografe, kajne? Kdo so in kaj prinašajo na oder?
Pri projektu Avant-garde vedno sodeluje deset koreografov. Vsak ima svojo točko, tako da nihče od nas ni glavni koreograf. Vsi smo zadolženi za svojo točko in svojo vizijo. Letos se bodo na našem odru predstavili Tian Ćehić, Ada Kogovšek, Žiga Janškovec, Minela Babić, Nik Kidrič, Matic Marolt, Alja Sedonja, Urban Tratnik, Američanka Christine Shepard in moja malenkost.
Na spletni strani imaš krasno predstavitev svojega dela, sicer v angleškem jeziku, pa nam po slovensko povej, zakaj je Leja Messec ustanovila Avant-garde in kaj želi s tem projektom doseči.
Ko sem živela v Londonu, sem obiskala dogodek Dancer’s Delight. Na dogodku sem na enem odru videla predstavitev različnih koreografov različnih zvrsti in začutila moč povezane plesne skupnosti. Med občinstvom so bili v večini plesalci oziroma ljubitelji plesa. Energije, ki sem jo začutila takrat, ne bom nikoli pozabila. Ko sem se vračala z dogodka, sem bila žalostna, da v Sloveniji, ki je plesno na vrhu, ni nobene skupnosti, nobenega dogodka, ki ne temelji na tekmovalnosti, nobenega prostora za prosto izražanje in posledično nobene medsebojne podpore med plesalci. Naslednji dan sem se odločila, da to ustvarim kar sama.
In pred časom si se vrnila v London kot plesalka, kajne? Kaj natanko si počela in kaj London ponuja danes takšni plesni ustvarjalki, kot si ti?
Med poletjem sem odpotovala v London, ki je, kot mu jaz pravim, moj drugi dom. Tam sem bila dva tedna, ki sta bila polna plesnih delavnic, druženja s plesalci z vsega sveta in raziskovanja Londona. To mesto je zame prostor, kjer lahko intenzivno treniram različne zvrsti v prostoru, ki je napolnjen z vrhunskimi plesalci. Vsakič znova, ko sem tam, se ogromno naučim od koreografov, učiteljev in plesalcev, ki me obkrožajo. Tam čutim, da plesalci bolj kot karkoli drugega spoštujejo drugačnost in edinstvenost. Kakovost plesa pa je, kot se za evropsko prestolnico komercialnega plesa spodobi, res visoka.
Je biti slovenski ustvarjalec na slovenskem prostoru izziv? In kako ga ti dojemaš, sprejemaš?
Definitivno. Pogosto se mi dogaja, da imam zamisli, vizije, ki jih v Sloveniji ni možno uresničiti. Prav tako je moja sanjska služba kreativne direktorice v Sloveniji pravzaprav neobstoječa. Že dolgo si želim prste pomakati v hip-hop gledališče, ki ga v naši državi prav tako ni. Kljub vsemu pa je naša mala domovina polna ustvarjalnosti, umetnikov in ambicioznih mladih ustvarjalcev, ki verjamemo, da če prostora za nas ni, si ga lahko ustvarimo sami.
Kaj prinaša ples v tvoje življenje?
Svobodo, ljubezen, povezanost, ambicioznost, nadgradnjo in sprostitev. Nekaj časa sem se upirala dejstvu, zadnje čase pa vedno bolj znova sprejemam, da ples v meni je del mene same in bo vedno del mojega življenja.
Ker smo na začetku nove sezone, me zanima, kaj prinaša, kakšne so želje in kaj boš uresničila?
Glede na to, da smo v minuli sezoni dosegli naziv svetovnih podprvakov in štirikratnih državnih podprvakov v hip-hop kategorijah, si letos lahko želim le podobnih uspehov s svojo ekipo v plesni šoli ADC. Najbolj pa si želim, da bi svojim plesalcem dala to, kar potrebujejo za rast in razvoj.
Hvala in naj bo uspešno! Vstopnice bodo na voljo od 4.9. dalje na prodajnih oz. spletnih mestih SiTi teatra, mojekarte.si ter na Pterolovih bencinskih črpalkah.
