Minulo soboto (20. oktobra 2018) smo bili v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu priča drugemu delu predstavitve letošnjih, v tristopenjskem ocenjevanju najbolje ocenjenih odraslih folklornih skupin. Prireditev je potekala v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tokrat se je predstavilo devet skupin, selekcijo za državno srečanje pa so po sedmih regijskih srečanjih opravili Tanja Drašler, Klemen Bojanovič in dr. Urša Šivic. Skupine, ki so bile izbrane na državno srečanje, so se lahko potegovale za zlato plaketo s pohvalo v šestih kategorijah: za glasbeno, pevsko in plesno izvedbo, kostumsko podobo, inovativen program in najprepričljivejšo predstavitev v celoti. Jagodni izbor med najboljšimi je tokrat opravila strokovna žirija v sestavi: Klavdija Žabot, Evelin Semeši in Daniel Leskovic. Novost letošnjega srečanja je uvedba nove kategorije ‘najboljši program po izboru gledalcev’, ki se je izkazala za odlično popestritev in pravi način za dvig razpoloženja med folklorniki v dvorani.
Prvi so se na odru predstavili člani Folklorne skupine Metla, KTD Miklavž pri Ormožu. Avtorica koreografije z naslovom Ali je kaj drugače? Leonida Novak nam je skozi duhovito zastavljeno plesno koreografijo približala življenje domačih kokoši in petelinov. S plesno izvedbo, igrivo interpretacijo, razmeroma ubranim petjem so plesalci gotovo upravičili državno raven, pogumno zastavljena koreografska zasnova pa si je prislužila zlato plaketo s pohvalo za najbolj inovativni program.
Program sta nadaljevali skupini z največ pedigreja in izkušnjami z največjih srečanj in tekmovanj, Folklorna skupina Tine Rožanc in Akademska folklorna skupina France Marolt. Prvi so se predstavili s koreografijo Na parobrod avtorja Matevža Jusa ter avtorja glasbene priredbe Oskarja Stoparja. Koreografija se lahkotno dotika problematike slovenske Lepe Vide. Enako lahkotno je delovalo tudi gibanje skupine, ki je kljub manjšim dvomom v plesno izvedbo delovalo suvereno. Glasbena zasedba je prepričljivo, čvrsto in z veliko občutka nadgradila in vodila plesno pripoved.
Takoj za tem so se skupaj z velikanom in pritlikavcem, v istoimenski koreografiji avtorja Anžeta Kerča zavrteli Maroltovci, ki so tokrat izstopali (le) z velikostjo maske velikana in malo manj z energetskim nabojem, ki ga sicer živahna koreografija ima. Žal tudi tamburaški orkester, z izrazito negotovostjo v izvedbi v prvem delu koreografije, ni upravičil pričakovanj.
Folklorna skupina Podkev KTD Miklavž iz Ormoža se je tokrat predstavila s koreografijo Na preši. Avtorica koreografije Leonida Novak je dogajanje umestila v čas trgatve na obeh bregovih potoka Šantovec, kjer so si v preteklosti na pomoč priskočili trgači iz slovenske in hrvaške strani. Videli smo nekaj zanimivih elementov (solistični nastop pevke na sodu, nenavadna, skoraj akrobatska interpretacija stiskanja grozdja, inštrumentalni uvod s pritrkavanjem delov lesenih sodov), prisluhnili ubranemu petju solistke in preostalih plesalcev.
Sledil je Tango za tri v interpretaciji Folklorne skupine Ponikve ter avtorja koreografije dr. Tomaža Simetingerja. Tehnično in interpretativno zelo zahtevna koreografija je izstopala, velja pohvaliti angažiranost plesalcev in plesalk ter prepričljivost treh solističnih plesalcev. Še posebej gredo čestitke za interpretacijo in izvedbo moškega plesnega pretepa ter skrbno izbrani in realizirani kostumografiji. Žal pa celotne slike ni podprla glasbena spremljava, a je kljub temu prepričljivost plesne izvedbe prepričala strokovno komisijo, ki jim je podelila zlato plaketo s pohvalo za plesno izvedbo in priredbo. Sreče in zdravja so nam v koreografiji z naslovom Frižekson avtorja dr. Tomaža Simetingerja voščili plesalci Mladinske folklorne skupine Mengeš. Hiter tempo, zavidljiva energija plesalcev, izjemna instrumentalna in duhovita vokalna priredba so dvignili razpoloženje in pričakovanja v dvorani. Zlato plaketo s pohvalo za odlično glasbeno priredbo in izvedbo so zasluženo odnesli s seboj mladi iz Mengša.
V zadnjo tretjino srečanja smo se spustili s folklorniki iz Dragatuša. Koreografija z naslovom Polčke avtorice Zdenke Pezdirc ni presenetila z inovativnostjo, je pa z drugačnim uvodom v plesni del ter z nanizanimi variantami polke postavila ples za nekaj minut spet nazaj v fokus. Pohvaliti gre tudi odlično glasbeno zasedbo (diatonična harmonika, violina, kontrabas).
Letu Ivana Cankarja so se poklonili člani Folklorne skupine Klas iz Horjula. V koreografiji z naslovom Dušo za vesele gosli so se lotili interpretacije Cankarjevega Kurenta, ki gosli zamenja s trobento in s tem tvega večno pogubo. Na trenutke preveč kompleksno odrsko dogajanje izgublja rdečo nit, vendar jo glavnima protagonistoma z dobro interpretacijo in plesnim nastopom uspe pripeljati ‘varno’ do zaključka. Tudi letos se skupina ni izognila nagradi, strokovna komisija jim je podelila zlato plaketo s pohvalo za najprepričljivejšo predstavitev v celoti. Z energičnim in brezhibnim nastopom pa so navdušili tudi občinstvo in tako prejeli tudi zlato priznanje s pohvalo za najboljši program po izboru gledalcev.
Folklorno društvo Gartrož vsako leto pripravi nekaj drugačnega, zanimivega, precej netipičnega za folklorno dejavnost. Tokrat se je Marija Kapušin, avtorica koreografije z naslovom Ah, ta meja, lotila parodije na temo življenje ob meji v 50-letih prejšnjega stoletja. Prepletanje različnih glasbenih (operna izvedba Avsenikove viže) in plesnih žanrov (ljudski ples s tangom in swingom), z veliko mero odrske igre in dinamike dogajanja na odru je avtorica na videz malce nejasno, z nekaj truda razumljivo predstavila problematiko izbrane teme. Na trenutke negotovo dogajanje na odru, tako v glasbenem sestavu kot v plesnih zasedbah, skupini letos ni prineslo nagrade, je pa gotovo koreografija odprla nekaj vprašanj na temo prihodnosti (po)ustvarjanja v folklornih skupinah.
Nekaj vrhunskih glasbenih zasedb in odličnih glasbenih priredb, ubrano petje ter zanimive, tehnično različno zahtevne koreografije, prav tako zelo različni koreografski prijemi in poenoteno tehnično znanje plesalcev so najbolj bistveni poudarki letošnjega državnega izbora. Videti je, da so vrata v ustvarjanju odprta na stežaj, na tehtnici pa so se znašle inovativne, drugačne koreografske zasnove ter raznovrstnost, zahtevnost in podrejenost plesnih obrazcev koreografskim zasnovam.
