Pogovor s Ksenijo Zahir, ki praznuje 15 let delovanja KUD Plesna delavnica Zahir in je nekakšen trade mark odlične organizatorke orientalskih plesnih dogodkov!
Draga Ksenija, čestitke ob 15-letnici delovanja KUD Plesna delavnica Zahir. Se spomniš, zakaj konkretno si pred 15 leti osnovala društvo, ki sodi danes med najbolj prepoznavna društva, ki se ukvarjajo z orientalskimi plesi?
Hvala za čestitke in dobre želje za naših petnajst, najstniških 15. Čisto odkrito? Ko sem začela s poučevanjem, sem pet let učila prek drugih plesnih šol, najemala prostore na različnih lokacijah in s seboj nosila prenosnike, zvočnike, rekvizite, pripomočke za učenje. Bila sem povsod, pa nikjer, bi se temu lahko reklo. Sodu pa je prebilo dno, da mi je gospodična, ki je imela najeto dvorano za menoj, vsakič ko nismo točno in takoj odšle iz dvorane, trkala na vrata in mi merila čas. To je bilo zame preveč stresno in sem se odločila, da ustanovim društvo in si najdem svoj prostor, kjer bomo imele vso svobodo plesnega ustvarjanja in vso plesno ‘kramo’, ki jo potrebujemo. Drugo dejstvo pa je bila želja, da se plesalke orientalskega plesa združimo, družimo in delimo svoje znanje med seboj.
Se ti zdi 15 let dolgo ali kratko obdobje?
Če pogledam nazaj, kaj vse se je zgodilo in kaj sem vse naredila, je to dolgo obdobje. Danes, ko gledam, kaj je 15 let, pa je to kratko obdobje. Saj veš, kaj pravijo, komaj petnajst si stara, imaš še vse življenje pred seboj.
In kakšen je pogled na prvih petnajst let? Na kaj si recimo najbolj ponosna in kaj je tisto, kar ni bilo mogoče tako prijazno in si že skoraj pozabila?
Bom povzela besede svojega moža: “Prvih pet let bo težko, da ne boš vedela, kje si in boš plavala v kalni vodo, z glavo pod vodo. Naslednjih pet bo malo lažje in boš že dihala in plavala na vodni gladini, do ‘petnajstke’ pa boš nad gladino in boš z lahkoto dihala!” No in natanko tako se je zgodilo. Najbolj ponosna sem na tri stvari:
da imam ‘vojsko’ plesalk, kot pravi naša Nina, ki plešejo, se učijo, rastejo z menoj in me podprejo v vsaki moji plesni zgodbi in izzivu. Punce, res ste zakon!!! Da sta Maribor in Plesna delavnica Zahir vpisani na svetovni zemljevid orientalskega plesa kot lokacija, kjer je super organizacija in dobro poskrbljeno za vse. Sem letos na dogodku v Budimpešti izvedela, da kot organizatorka orientalskih plesnih dogodkov v Evropi ‘kotiram’ zelo visoko. In na svoje sodelovanje z Jillino in z njeno skupino Bellydance evolution. Tisto slabo, ki ni tako prijazno, pa je z namenom pozabljeno, in res ne želim nikogar izpostavljati, ker so to stvari, dejstva in ljudje, ki so z namenom preteklost. In naj tako tudi ostane!
V nedeljo, 8. oktobra, boš organizirala svečano akademijo in JSKD bo podelil tudi priznanja vašim članicam za pet, deset, 15 let delovanja, in seveda prejme društvo priznanje za 15 let. Kako božajo dušo in ego takšne nagrade oziroma priznanja?
Ja, seveda, 15 plesalk dobi letos jubilejne nagrade, to je zame pokazatelj, da sem konstanta in da delam nekaj dobro in prav. Res sem hvaležna, da dekleta prihajajo k meni, da se jih je kar nekaj tudi letos vrnilo, in res hvaležna JSKD in Minki Veselič Kološa, ki spremljajo moje delo in ga bodo letos tudi z jubilejno plaketo nagradili.
Sama vedno stremiš za novimi znanji, tvoje telo in duša odpotujeta večkrat v tujino. Kam te najbolj vleče in zakaj?
Najbolj me vleče v Maroko. Prvič, ko sva s Tomažem prepotovala pol Maroka, sva ugotovila, da je to najina država, kjer bi lahko bila doma. Tam sem našla svojo učiteljico, prijateljico, ki me uči in deli z menoj svoje znanje o maroški hrani, plesih, glasbi in kulturi svojega naroda. Aicha je berberskega porekla, ki živi s svojo družino v Fesu. (Berberi so etnična manjšina in tudi prvi ljudje, ki so poselili Severno Afriko. Poznani so pod imenom Amazigh.) V Maroku sem srečna in moja duša se napolni ter nahrani. Komaj čakam, da grem drugo leto spet in znova. Maroko je postal moj Zahir. (V arabskem jeziku pomeni zahir tistega, ki je viden, navzoč in ga ni moč spregledati. Zahir je nekaj ali nekdo, ki nam tako zleze pod kožo, da na koncu ne moremo misliti na nič drugega.)
Kaj bi svetovala vsaki plesalki orientalskega plesa, ki želi razumeti, spoznati, nadgraditi svoje plesno znanje? Kaj je za napredek najpomembneje?
Na kratko in strnjeno: najdi učiteljico z znanjem, začni z osnovami in ne prehitevati procesa učenja, bodi radovedna, poslušaj svoje telo, bodi samosvoja, bodi ti in ne kopija, imej se rada, zabavaj se in uživaj!
Kakšni pa so načrti za naprej, to je kar logično vprašanje ob obletnicah, kajne?
Letos smo svojo tretjo predstavo Pripovedovalke – karavanserai razprodale v enem tednu. Zato v nedeljo, 26. novembra 2023, predstavo ponavljamo in seveda vabimo vse na ogled. Drugo leto gostim dve čudoviti plesni učiteljici, Julio Farid in znova Esmeraldo. Z Esme (ki drugo leto praznuje 25-letnico delovanja) bomo sodelovale tudi v vsesvetovnem projektu, ki se imenuje Silver tour 2024, v katerega smo vključene tudi plesalke iz Zahirja. Znova načrtujem eno super plesno potovanje (o tem več kdaj drugič, ko bo več stvari jasnih). Nekako poskušamo spet pripeljati v Slovenijo Bellydance evolution (tudi o tem več, ko bodo stvari dozorele in za objavo).
Je zamisel narediti kakšen vseslovenski orient slet/miting, da zaplešete vse orientalke Slovenije na enem mestu in navdušite občinstvo?
Ja, s tem namenom se je pred 15 leti ustanovilo moje društvo in s tem namenom se je naredila Hiša Zahir. Vendar imamo različne interese in v tem trenutku mislim, da to ni možno. No, mogoče pa, nikoli se ne ve, kaj bo prineslo novo leto.
V čem pa se je orientalski ples najbolj spremenil? In v čem gledalci, ki ga gledajo?
Orientalski ples in kostumi za ples se spreminjajo, ko se pojavijo nove učiteljice, plesalke in prinesejo na sceno svoj osebni stil. Zato je res pomembno, da se izobražujemo in sledimo novim stilom in novim smernicam. Čeprav sem jaz ljubiteljica ‘stare šole’ učiteljic, katerih temelj in osnova so klasični stil orientalskega plesa, eleganca, lepota in nežnost. Tukaj moram omeniti Sonio, Boženko, Mercedes, Nieto, Nesmo, Jillino, Esmeraldo in pa meni osebno top plesalce, kot so David Abraham, Igor Krischka in Pablo Acosta, ki me na trenutke pustijo brez besed. Ta ‘vulgarnost’ v orientalskem plesu, ki se pojavlja zadnja leta in ji veliko plesalk tudi sledi, zna biti včasih resnično moteča tako za nas, ki se udeležujemo delavnic, kot tudi za gledalce na plesnih šovih. Gledalci so postali zelo zahtevni. Mislim, da smo malo pripomogle tudi me, saj s svojimi predstavami premikamo meje orientalskega plesa na Štajerskem. Pomembno mi je, da se vsi v dvorani počutimo dobro, udobno in da ljudje, ko gredo iz dvorane, ostanejo še nekaj časa pod plesnim vtisom. Dobrim, ne slabim.
In zadnje vprašanje. Zakaj plesati orientalski ples?
Zato ker je orientalski ples zakon za žensko telo in žensko dušo.
Hvala in čestitke ob 15-letnici. Se vidimo na praznovanju v Mariboru.
Hvala, in komaj čakam, da skupaj nazdravimo še na mnogo let.
