Plesni Forum Celje (PFC) letos obeležuje 15-letnico svojega vsakoletnega plesnega srečanja mladih ustvarjalcev in plesalcev: Korpus (koreografska platforma plesnih ustvarjalcev), ki se usmerja in posveča koreografom mlajših generaciji, tudi spodbuja raznolikosti in inovativnosti, poteka pa ob koncu septembra, v času, ko mu niti covid-19 ni mogel zapreti plesnih vrat.
Letošnji tridnevni festivalski termin je tekel od 23. do 25. septembra v počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa. In tako, kot je to že stalnica zadnjih pet let, je tudi letos vel medgeneracijski plesni duh, celo poleg slovenskih plesalcev tudi gostil plesalce iz sosednje Hrvaške. Je to morebiten nov impulz, ki Korpus že usmerja v mednarodne vode?
Koreografinja, mentorica in pedagoginja Gordana – Goga Stefanovič Erjavec, ustanoviteljica in umetniška vodja Plesnega Foruma Celje, je na odprtju prvega večera ob pozdravu prisotnim obujala tudi spomine na minula in uspešna leta, na generacije svojih plesalcev, ko so nekateri aktivni na mednarodni plesni sceni, drugi pa se vračajo v dvorano svojih plesnih začetkov kot pedagogi, mentorji in koreografi. O minulih dveh letih je dejala, da sta bili težki, vendar so se dobro organizirali, tudi nadvse trudili, da načrtovani programi tečejo navkljub virusni bolezni, ki jih je takrat pestila. In jim je uspelo, med drugim tudi Korpus speljati uspešno v zaporedju teh dveh let. Predstavila je program prvega večera (23.), nastopajoče skupine ter mentorje. Ob predstavitvi je še pripomnila, da bo v teh treh dneh letošnjega Korpusa precej živahno v njihovih prostorih PF, saj gostijo 82 plesalcev iz Slovenije in Hrvaške. Pozdrav je sledil še častni gostji, mag. Barbari Bošnjak, vodji kabineta župana Mestne občine Celje, ki je v svojem pozdravnem nagovoru izkazala posebno naklonjenost plesni umetnosti; tako mladim plesalcem kot trudu in dosežkom Gordane Stefanovič Erjavec ter PFC. In vsem zaželela še veliko plesnega veselja in uspehov. Letošnji Korpus so poimenovali Pesem teles, v gledališkem listu pa zapisali: “Gib je iskren in ne zavaja, tako kot velikokrat besede. Skozi različna vzdušja se poraja tudi posebna energija, ki se v plesu zlije v pesem teles.”
Prvega večera (23.) se je na odru dvorane PF zvrstilo 11 mladostnih koreografij, med njimi tudi štiri avtorske miniature mladih plesnih ustvarjalcev. Prva na vrsti je bila plesna skupina PFC, zaplesala pa v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec: Pogled, premik. Premik se začne ob šumenju vode, na tleh pa osvetljeno dekle, ki se ob šumenju in prelivanju dviga ter preliva kot voda. Je plesna kompozicija premikov, osredotočenih pogledov, ki sledijo odhodom in prihodom v duetih, tercetih ter manjših grupacij, poglobljenih v svoji plesni tišini. Koreografija slika njihove kotičke srečanj, hodnike prijateljevanja, sobane; in je oder njihovo središče gibkega prepletanja, premišljenega mirovanja, dinamike, tudi nadvse s pripovednih rok. Roke so njihova tipala, ornamentika druženja, topline objema; ko na koncu le najdejo svoje skupno stičišče v tem njihovem prostoru prijateljevanja: Brina Bošnjak, Lena Čulk, Urša Dvornik, Sofija Ermakova, Nuša Jerman, Eva Mezgec, Ajda Pogelšek, Ana Steblovnik, Zala Teršek, Žana Topolak, Kristina Trkmič, Tisa Trefalt, Iza Žnidarčič. Plesni Forum Celje je prispeval še tri plesne izhode: avtorski duet Zoje Jager in Miše Rančigaj: Doza (mentorstvo: Gordana Stefanovič Erjavec); Fragment, koreografijo Ane Cvelfar, in zaključni izhod Transmutacije Save Malenšek, obe pa v izvedbi plesalk PFC: Ajda Botolin, Ana Cizej, Nana Čuk , Zoja Jager, Alena Marčič, Alja Peček, Neža Pogelšek, Sara Praznik, Tara Ema Žnidar. Prijateljici Zoja in Miša v mladostni kostumski belini gradita medsebojni odnos, ko je ena zadržana, umirjena, tudi si ne želi stikov, druga pa odprta in živahna, ki v svoji igrivosti prijateljici pomaga z veliko dozo gibkih stikov in medsebojne plesne usklajenosti, da njun odnos postane pristen in iskriv.
Ana Cvelfar je ena tistih Goginih plesnih učenk, ki se kot pedagoginja in koreografinja vrača nazaj v sredino svojih plesnih začetkov. Ana je za svoje varovanke postavila lirično plesno kompozicijo pristnih stikov, čutnih dotikov, ko dlani in prsti zavibrirajo občutke ali njih telesa vešče ter dinamično zavladajo prostoru. Plesna skupina raste ob različnih tehnikah in ustvarjalnih prijemih, čemur smo neposredno lahko sledili tudi v koreografiji Save Malenšek, ko se je ista skupina plesalk PFC enako dobro predstavila še v njeni koreografski dinamiki pospeškov, skokovitih in gibkih sosledij.
Iz sosednjega Velenja je prispel Plesni studio N Velenje pod vodstvom mentorice in koreografinje Nine Mavec Krenker, tudi ustanoviteljice Studia N. Najprej se predstavi avtorski duet Žive Centrih in Lare Zaverla: Fall in… (mentorica: Nina Mavec Krenker). Je duet gibalnega raziskovanja, tesnih medsebojnih stikov, ki se začnejo na talni površini, nato sledijo preizkušnje dvigov in zahtevnih gibkih akcij ter razgibanih presežkov; ko tudi prijateljevanje znajo gnesti preizkušnje padcev in posledičnih dvigov. V koreografiji Nine Mavec Krenker Letos ne jočemo šest plesalk Studia N pristno izpoje svoje vpoglede in občutja ne tako davnih dni izolacij, zaplesale pa: Živa Centrih, Špela Gojević, Zala Katanec, Najle Kadyrova, Neža Kikec, Kika Novosad, Lara Zaverla. Ko sedijo upognjenih glav, se iščejo s pogledi, tudi obstanejo stoje ali v počepih v trenutku premisleka in se počasi odpirajo plesu v duetih ter skupinah, ko tudi njih dlani zaživijo v novi realnosti neposrednih dotikov.
Iz Ljubljane so prispele štiri koreografije, dve je prispevala SVŠGUGL, Umetniška gimnazija sodobnega plesa. Avtorski solo Daydreaming je zasnovala in zaplesala njihova dijakinja Brina Režek (mentorica: Andreja Podrzavnik). Brina je uprizorila avtorski ples svojih sanj, sanjskih poletov na višajih plesne energije – od talnega polzenja pa vse do dvigov in vrtečih se spustov na realna tla. Bil je to fantazijski ples, tudi kratko, toda spodbudno plesno doživetje, čeprav sanjskih obzorij. Šest gimnazijk zadnjega letnika Umetniške gimnazije za sodobni ples je uprizorilo skupinsko avtorsko kreacijo Abirble ob kitari v živo: Živa Centrih, Zala Mucko, Lana Kariž Meško, Rebeka Marinšek Počivavšek, Valentina Gartner Repija, Hana Obreza. Abirble je koreografija mladostne svežine, ki živo korespondira s prostorom in postavitvami v prostoru, sosledja pa povezujejo domišljene ravnine rok. Medsebojno se ne dotikajo, vendar premišljeno dopolnjujejo, ko gibko mrežijo svoja usklajena plesna sosledja po prostorski ravnini; svoje neslišne pogovore nevidnih razdalj, doživeto in zapredeno v domiselni koreografiji Abirble.
Z avtorskim solom Izvor se predstavi Zala Zafošnik (mentorica: Veronika Valdes). Zala je članica Plesne skupine Intakt, Ljubljana, avtorski plesni solo pa ji je prinesel zlato priznanje (skupina M) na letošnjem državnem prvenstvu mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, plesna miniatura; in je svoj plesni Izvor uspešno predstavila še na mednarodnem tekmovanju Opus 1 2022. Njen Izvor je govor tišine, krčevitih gibov, strahu, negotovosti, ko vsak gib pripoveduje o notranjih trenjih, ki jih le pesno tkivo lahko odpira in preusmerja; ko premislek poseže v izvorne globeli bolečine, zaznane v času epidemije. Zanimivo je bilo slediti vsem tem kreacijam plesnih učenk in dijakinj v koreografijah njihovih mentorjev, kot tudi njihovim avtorskim plesnim miniaturam v sodelovanju z mentorji, pri vseh pa neverjeten poudarek na gibkih linijah rok, malih strukturah prstov; dlani, ki dajejo, sprejemajo, bile v neposrednem kontaktu ali ne, so vendar zavibrirale kontakte. Iz tega sledi razmislek o tem, le koliko stisk so lahko učenci, dijaki in študentje preživeli v času restrikcij in izolacij minulih dveh let epidemije.
Prvega večera celjskega festivala Korpus je nastopila tudi ljubljanska skupina Studia za svobodni ples Ursus Dancers, ki deluje pod vodstvom mentorice in koreografinje Urše Rupnik, tudi vodje Studia. V Uršini koreografiji Utrip so soustvarjale in plesale: Ana Cvelfar, Katarina Bogataj, Katja Kučina, Kaja Marion Ribnikar, Hana Murovec, Kaja Vajdetič ob glasbi Davida Nika Lipovca. Utrip skupine Ursus Dancers je enkraten utrip plesne skupinske in sodobne gradnje, postavljanja ter odkrivanja novih plesnih prostorov, ki posega od talnih lovk pa vse do dvigov in dvižnih mostov, je živahna poslikava plesnega vzdušja, slikovito porazdeljenega v prostornini odra.
Iz Hrvaške je prispela skupna mladih plesalk Umjetničke organizacije Požega, sicer plesalk in članic Plesne radionice Ilijane Lončar. Pedagoginja in koreografinja Ilijana Lončar je že znana slovenski sodobni plesni sceni, s katero aktivno sodeluje, tudi so slovenski plesalci gostovali v njihovi prijetni Požegi. V koreografiji Ilijane Lončer Kaleidoskop so zaplesale: Hana Krpan, Marta Matošević, Larisa Zelenbaba, Hana Prpić, Lucija Fahr, Tonka Potnik, Katarina Musić, Jurja Mautner, Lora Matoš, Karla Paunkner, Ramona Bilić. Dejansko je to bil kalejdoskop barvitega plesa, plesne energije gibkih plesalk, atraktivnih skokov in plesnih solucij, ki se ubrano prepletajo po prostoru v koreografskih domislicah in dovršeni plesni estetiki.
Drugega večera (24.) je v dvorani PF gostoval plesalec, koreograf, tudi vsestranski umetnik Žigan Krajnčan s svojim unikatnim performansom ritma, petja, plesa in govora: Razstava sedanjosti – Zlitje s samim seboj (premiera novembra 2021 v Galeriji Cukrarna, Ljubljana). Pred njegovim navdušujočim nastopom je bila organizirana še dvourna delavnica, Fusion, z 20 udeleženci iz Celja in Požege, tudi se neposredno srečali z njegovo metodo razvijanja zamisli in ustvarjalnih principov, ki so pripeljali do njegove inovativne avtorske kreacije Zlitje s samim seboj.
Programu 15. Korpusa sem lahko sledila le prvega dne. O predstavi Zlitje s samim seboj je navdušeno poročala Gordana Stefanovič Erjavec, tudi posredovala video projekcijo glasbeno-plesne predstave Lunina čarobna piščal, posnetek iz njihove premiere v Celju, s katero se je tudi končal zadnji dan plesnega festivala Korpus.
Predstava Lunina čarobna piščal je namenjena mlajšim generacijam otrok, lahko tudi starejšim, ki imajo radi premično lutkarsko sceno ob živo barvitih kostumih in razigranih mlajših plesalcih PFC, ki teče ob glasbenem posnetku orkestra iz Singena (posnet na Glasbeni šoli Singen (Gitarissimo- Werner Klinghoff in Westlicher Hegau (Flotissimo–Reihilde Klinghoff-Kühn). Je zgodba, ki jo na sceni pripoveduje Iza Teršek, njej pa sledi barvita plesna slikanica o deklici Luni, ki se z vlakom (ta kar potuje po sceni) napoti na posebno popotovanje, kjer se sreča z različnimi živalmi in njih težavami, s svojim igranjem na flavto pa jim jih pomaga tudi rešiti. Ko pa Luno zapre hudobni zmaj v jamo in še flavtico zaluča v morje, ji na pomoč priskočijo in jo rešijo vsi, ki jim je sama pomagala. Je poučno in lepo sporočilo o Luni in njeni čarobni flavtici, ki opomni, kako je v prijateljstvu moč. Je izreden, tudi manjkajoč plesni dogodek, kjer se pripoved v živo povezuje z glasbo in smiselno nadgrajuje z živopisnim plesnim ter scenskim dogajanjem, kadriranjem po pripovednih poglavjih. Je tudi velik skupen projekt pobratenih mest Celja in Singena, Nemčija, kjer sodeluje 18 izbranih plesalcev PFC, 20-članski orkester flavt pod vodstvom priznane flavtistke Reihilde Klinghoff in 15-članski kitarski orkester pod vodstvom kitarista Wernerja Klingoffa. Glasbo in zgodbo je prispeval Blaž Puciher, koreografijo in režijo Gordana Stefanovič Erjavec, likovno podobo sta obogatila Dušan Erjavec in Tomaž Mitač, asistentka pa Gea Erjavec; zaigrali in zaplesali pa: Vesper Videc (Luna), Zoja Hriberšek, Pika Podpečan, Pilar Videc (otroci, ptice), Julija Slapšak (kolibri), Brina Bošnjak, Eneja Cvetič, Zara Čajavec, Lena Čulk, Urša Dvornik, Sofija Ermakova, Nuša Jerman, Eva Mezgec, Ajda Pogelšek, Ana Steblovnik, Zala Teršek, Žana Topolak, Tisa Trefalt, Iza Žnidarčič.
Praizvedba tega glasbeno-plesnega projekta ob spremljavi orkestra v živo je bila v Nemčiji 27. maja 2022 v Stadthalle Singen, celjska premiera pa ob glasbenem posnetku 8. junija 2022 v Celjskem domu, in že uspešno gostuje v VVZ, tudi se usmerja v šole. O veličastni izvedbi njihovega glasbeno-plesnega projekta za otroke v spremstvu dveh velikih orkestrov v Singenu se govori v superlativih, tudi o velikem navdušenju v veliki mestni dvorani Singen; prav tako je Čarobna Lunina flavtica navdušila in zabavala ob zaključku 15. celjskega plesnega festivala Korpus, kjer so se v teh treh dneh vzpodbudno vrstile različne generacije mladih plesalcev.
