Tridnevni festival plesa Korpus je tudi letos, po lanskem mirovanju prvih pomladnih mesecev, svoj utečeni pomladni festivalski termin prestavil v jesenski čas, in to ob koncu septembra. Korpus je že tistega prvega dne pred štirinajstimi leti bil posvečen 29. aprilu, svetovnemu dnevu plesa, ko datumu simbolično nazdravijo v gledališkem listu: Praznuj življenje s plesom.
Odprtje plesnega festivala v dvorani Plesnega foruma Celje 26 .9 je častno pripadlo umetniški vodji in ustanoviteljici PFC Gordani Gogi Stefanovič Erjavec, sicer pedagoginji, mentorici in koreografinji, ki še vedno zapleše. V svojem nagovoru je Goga dejala: “Še vedno vztrajamo, tudi se s plesom borimo proti slabemu, kot kaže, kar uspešno, saj smo letos lahko organizirali naš Korpus, tudi bomo plesali vse tri dni.”
Prvi dan festivala je bil posvečen mladim plesalcem in ustvarjalcem, njihovemu plesnemu prepletanju: Pesem teles. Ob septembrski zgoščenki plesnih uprizoritev tudi ni bilo mogoče v celoti slediti tridnevnemu festivalskemu programu mladih. Ko se je moj obisk ali plesni pogled tokrat lahko osredotočil le na Pesem teles, na program šestih plesnih skupin mladih plesalcev, ki so prispeli iz Maribora, Velenja, Kranja, Ljubljane in seveda iz Celja, v programskem listu pa zapišejo, da pesem telesa lahko ustvari le telo, ta živi instrument plesnega ustvarjanja. In je prvega dne 14. Korpusa bil načrtovan plesni recital štirinajstih kitic uprizoritve Pesem teles, žal pa je svoj prihod morala odpovedati Galerija plesa Maribor; ko višja sila ubira samosvoja pota. Tako da je spored potekal v trinajstih izhodih, kiticah ‘nesrečnega’ števila 13; tokrat potrjeno, da srečnega, saj je vsak izhod bil radostno obarvan v popolni plesni izvedbi.
Plesna skupina Frke Plesnega foruma Celje je častno utrnila luč odra v koreografiji Goge Stefanovič Erjavec: Pačvork, sestavljenki igrivih utripov, ko se domislice skupnih plesnih uric lepijo kot krpice pačvorka in spletajo v simpatično veseloigro njihovega druženja. Navihano lepljenko gibkih pripetljajev pa prepričljivo odigrale in veselo zaplesale: Brina Bošnjak, Zara Čajevec, Urša Dvornik, Nuša Jerman, Eva Mezgec, Ajda Pogelšek, Zala Teršek, Žana Toplak, Tisa Trefalt in Iza Žnidarčič.
V Gogini koreografiji je plesno Zlitje zavela Skupina Forum B v sestavi: Lena Čuk, Sofija Ermakova, Zoja Jager, Mia Jenček, Alena Marčič, Miša Rančigaj, Ana Steblovnik, Kristina Trkmič in Tara Ema Žnidar. Njihovo plesno zlitje pa izhaja iz celovečerne študije o plesni zgodovini in pripravah na zgodovinsko plesno popotovanje, s katerim se tudi zaključi zadnji festivalski dan. Koreografija Zlitje se dotika gibkih zgodovinskih različic, ki se dinamično prelivajo v sedanjik plesne sodobnost. Tudi se je skupina Forum B uigrano zlila z glasbo in zahtevno koreografsko dinamiko mnogih prehodov ter povezav in se zlila v skupno enost.
Avtorski solo ples je prispevala Alena Marič, mlada plesalka PFC, ki je del skupine Forum B, ob mentorici Gogi Stefanovič pa spodbudno zaplesala svoj Sem kar sem. In kaj je? V plesu valovitih rok je iskrivo prižigala svoj odrski ogenj (z mislimi verjetno nekje v naravi), ki se je počasi dvigoval iz gorečih iskric, nato pa vnel in širil v plesnih zubljih po prostoru; je toplo zasnovana plesna miniatura mladostnih misli in želja. Skupina Forum A je tista skupina mladih plesalk, ki se bo kmalu usmerila na svoja nova pota ustvarjalnosti, novih učnih usmeritev. Tega večera so zaplesale: Ajda Butolin, Ana Cizej, Nana Čulk, Gruša Černoša, Ala Peček, Sara Praznik in Iza Teršek v dveh koreografijah PFC: Zadihaj koreografinje Sava Malenšek in v koreografiji Ane Cvelfar Telo, ki me ima.
Koreografinja in pedagoginja Sava Malenšek skupino dodobra stilno razgiba, tudi je treba kar globoko zadihati, da se lahko sledi plesnemu ritmu in tempu časa, tudi trendu generacijskih animacij v dobri uigranosti celotne grupacije.
Ana Cvelfar, ki si je kot plesalka PF še nedavno utirala poti do prestižnih nagrad Opus 1, se znova vrača tako kot mnogi Gogini gojenci v svoje plesno okrilje. Tokrat se ji sledi ob vadbi in ustvarjanju s skupino Forum A, ki beleži tipajoče, čutne korake časa, čudnih dni; čakanja, pričakovanja, osame, tudi sreče, ki se prebuja v gibkih telesih, zajetih v premišljeni koreografski strukturi sodobnih dni.
Sestavni del Korpusa, platforme plesne ustvarjalnosti, medsebojnih izmenjav in prijateljevanja so tudi gostujoče plesne skupine, ki so se v določenem zaporedju programsko prepletale. KUD Plesonoga je ob mentorici Jeleni Oleami najprej izpostavil svoj plesni trio: Markiram. Ob meni pa v prvi vrsti sedela prav njihova mentorica. Tudi je sila osredotočeno in vzravnano sledila prvemu izhodu dueta v sestavi Neža Jelinčič in Gea Modic, kot bi vsak čas še sama poletela v njihov plesni objem. In tudi je, sicer mirno, plavajoče dospela do njiju, ki so nenadoma postale skladni trio poslušanja, čutenja, tudi ko se gib za trenutek ustavi, še vedno neslišno vibrira svojo gibko pesem. Plesna kompozicija naj bi se izpela v plesnem kvartetu skupine Mana, pa je nenadoma čas prinesel nove usmeritve drugima dvema, da pa ne bi skupni trud priprav padel v vodo, je v proces vstopila njihova mentorica; sila domiselno in uspešno. V avtorskem solu In se nikoli ne konča se še enkrat predstavi Neža Jelinčič (mentorica Jelena Oleami). Njenemu plesu se sledi kot notranji tišini, čutnemu miru in sožitju plesalke s svojim plesnim instrumentom, ko zaživijo pogledi in zavibrira vzdušje sproščenosti, je ples novih energetskih vsebin.
Labodje jezero beline se je tokrat razlilo in izpelo ob mentorici Ani Romih, v njeni koreografiji Labodje jezero in izvedbi Qulenium Kranj skupine Quars, zaplesalo pa šest novodobnih belih labodov v prisotnosti dveh sodobnih princev: Alja Jovan, Eva Prinat, Jernej Šmid, Mirjam Kastelic, Lucija Čermelj, Urška Medved, Zarja Tepina in Filip Štepec. Koreografija domiselno ilustrira, tudi prevaja baletni kod v razpoznavne sodobne iztegnjene oblike, ko se tudi ‘princa’ izkažeta z dvigi in nošenjem labodk v tej plesni ilustraciji sodobne estetike in (pravljične) beline Labodje jezero.
V domeni bele estetike, tudi postavitve v stilu modernega baleta je gradila svoj avtorski ples Zato ker … plesalka Plesnega studia N Pia Potočnik Krajnc pod mentorskim vodstvom Nine Mavec Krenker. V svojem plesnem žaru je prepričljivo izpela slikovito veseloigro baletnih osnov, ko je svojo plesno estetiko dovršeno, tudi očarljivo razlivala po odru PFC, kar že v naslovu napove, da zato ker … jo gotovo obožuje, tudi radostno in nasmejano podoživlja.
Na sporedu sta sledila še dva avtorska sola, ki smo ju na Paradi plesa spremljali že na Opusu 1, mednarodnem tekmovanju ustvarjalnosti mladih, kot tudi na mednarodnem festivalu sodobnega plesa Front@; ko naj bi najboljšim bila vedno odprta vrata, samo odpreti jih je treba znati. In tako sta svoj uprizoritveni prostor znova pridobila: Ajda Nina Škvarč/SVŠGUGL s plesno miniaturo:/OD/Govor/M/I (mentorica: Jerca Rožnik Novak) in Filip Štepec/Qulenium Kranj, avtorski solo: Uspavanka (mentorica: Ana Romih).
Ob koncu programa se je priključila tudi April Veselko/PIM s skrajšano obliko svoje letošnje solo predstave Padati v ljubezen. In so vsi trije avtorski solo nastopi tudi znova navdušili; saj gre v tretje najbolje; gotovo vsak novi nastop doprinese k zrelosti tudi dovršenosti izvedbe, in je prav prijetno slediti tovrstni nadgradnji.
Prvi večer programskega sklopa 14. Korpusa je zaključila Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana s skupinsko koreografijo Up, Gesta, Upor letošnjega 4. letnika SVŠGUGL, smer sodobni ples, ki je tekla pod mentorskim vodstvom Andreje Podržavnik, Jerce Rožnik Novak in Leona Mariča. Odlični skupinski nastop devetnajstih plesalcev, bodočih maturantov, predstavlja tudi mogočen skupinski izziv; ko se vrstijo vhodi, izhodi, solistični izlivi, zapleti, premeti manjših in večjih skupin. Je slikoviti koncert plesnega soglasja razgibanih sosledij, kjer so se plesalci 4. letnika odlično umestili, tudi dobro izpisali svoj zreli utrip sledenja in doživljanja neravno prijetnega covid časovnega obdobja; zaplesali pa: Marcela Firm, Aja Gavez, Ivana Kocutar, Alina Košir, Neža Košorog, Monika Leuštek, Kaja Maljevac, Lija Ogrinc, Julija Pegan, Neža Pevec, Nika Podkoritnik, Sara Pucihar, Ajda Nina Škvarč, Lotti Štricelj, Lana Tivadar, Nina Triler, Ela Uršič, Gaja Vlahovič in Pija Žabar. Bil je to plesni večer gibke, vendar dozorele poezije mladih plesalcev in ustvarjalcev: njihova sodobno spevna Pesem teles.
Drugega uprizoritvenega večera Korpusa je po sporedu stekla plesna uspešnica, ki diha optimizem in polni s svojo plesno energijo; Measure Of Pleasure/Odmerjenje užitka. In kot so ob tej priliki zapisali, je za prisotne obiskovalce predstavljala pravi energetski šok; tudi je energetska uprizoritvena bomba izvrstnega sončnega plesnega tria: Mojca Majcen, Urša Rupnik in Igor Sviderski. Tega večera so s svojo udarno energijo plesnih domislic dvignili temperaturo v dvorani kar za nekaj stopinj; kot so poročali iz mesta izvira, in še dodali vzklik: “Vročeee …”
Tretji, nedeljski večer festivala je potekal v znamenju plesne zgodovine, skoraj enourne plesno- gledališke predstave Potoples/plesna potovanja v zgodovino plesa. Idejno zasnovo in koreografijo je prispevala Goga Stefanovič Erjavec, besedilo in kostumografijo Gea Erjavec, glasbeno in video podobo pa Iza Skok: zaigrale, tudi imele veliko povedati in zaplesale pa plesalke skupine Forum B : Lena Mia, Sofija, Zoja, Alena, Neža, Miša, Ana, Kristina, Tara Ema. Dana je bila tudi možnost vpogleda v njihov video posnetek predstave, ob tem pa povsem jasno, kako velik je bil ta plesni zalogaj za mlado plesno generacijo skupine Forum B, ki ga je tudi zavzeto in odlično izpeljala; saj so se povsem zlile z dano temo, se zabavale in poučevale o velikih imenih plesne umetnosti. Začelo se v nemiru odmora, na samem začetku pouka pa čarobno poletelo v pradavnino, kjer se z gibi tudi živo sporazumevalo. Nevidni prevoznik video časovni stroj je poskrbel za njihovo čarobno zgodbo, tudi da so njihovi poleti tekli varno, tekoče in pravočasno, ob sprotnem preoblačenju v kostumske barvite domislice. Video posnetek, glasba, tišina in še kaka video poslikava znanega umetnika ali plesnega dela ob njihovi stilni izvedbi kar pristno zaokrožijo plesne zgodovinske trenutke. Po prvinskih gibih prazgodovinskih prebivalcev se njihov plesni čas ustavi pri plemenskih ritualih, ki so jih poiskali kar v vroči Afriki, v ritmu pa obujali nam znane delavne gibe, obrede in plese narodov te celine.
Nato je sledila Antika v plesu belih ogrinjal, obdanih z značilnimi trakovi, pasovi, v gibih in drži prepoznani na poslikavah boginj in muz. Naslednja plesna dogodivščina se prepleta po dvornih dvoranah ob neštetih poklonih; in časovni stroj že pristane v baletni romantiki. Romantični balet pa simpatično odigrajo štiri mali labodki velikega belega Labodjega jezera.
In je že napočil čas nove moderne, sodobne plesne ere, ki se na odru najprej predstavi s plesom rdečih in belih šalov v spomin začetnici novega plesnega vala Isadori Duncan, tudi njeni romantični ljubezni ob lirični klavirski spremljavi. Zeleni trikoji in zahtevni koraki, vzgibi, nagibi in slika v ozadju pa opomnijo na koreografa Mercea Cunninghama in njegov Step Inside. Nato sledijo že črni kostumi, kontrakcije in strumni koraki graham plesne tehnike ob sliki koreografinje Marthe Graham, ki je tudi zasnovala ta plesni stil. Gibalna svoboda novih dni pa se po odru barvito razliva in veselo vrtinči ob zvokih ter napevih Hare, Hare … Nato sledijo slikoviti beli okvirji raztegljive pletenine, v katerih se stegujejo plesalke in po prostoru oblikujejo zanimive geometrijske oblike, ko v ospredje postavijo koreografa Alwina Nicolaisa. Vesela povorka gibalnega minimalizma in strukturiranih gestikulacij opomni na nemško koreografsko sodobnico Pino Bausch. In časovni stroj že vstopi v novodobni čas plesnega zlitja, kjer se sledi koreografiji Zlitje. Kam teče nova plesna usmeritev ob vsej današnji digitalni tehnologiji, se tudi sprašujejo? Slišnega odgovora ni bilo, na odru pa se živo premikali uni-robotki, trenutek za tem se nenadoma tudi prebudile učenke na učni uri … In konec, gotovo se je nekaj zataknilo, ko je sledil vreščeči hitrostni pobeg z odra.
Na koncu se je Gordana Stefanovič Erjavec še zahvalila (tudi pisno posredovala) vsem za njihovo neizmerno pomoč pri premieri plesno-gledališkega projekta za mlade Potoples: “Hvala Izi Skok za projekcije in vizualno podobo, Nadji Škataro za oblikovanje promocijskih materialov, Dušanu Erjavcu za tehnično podporo, Aljoši Benčina za uskladitev glasbene podlage s projekcijami, Tomažu Črneju iz JSKD OI Celje za podporo in še mnogim iz ozadja, ki ste nam bili v podporo !!!” Tudi bo gotovo 14. Korpus še dolgo odmeval v njihovem spominu, ko so bile zahtevne priprave omejene le na kratek čas po poletnih počitnicah, ob stalnih opozorilih o covid epidemiji. Za tako veliko odrsko delo je vsekakor treba čestitati vsem ustvarjalcem, kot tudi vzklikniti bravo mladim plesalkam PFC, ki so v letošnjih težkih pogojih, skoraj nemogoče vadbe tudi doprinesle k uspešnemu zaključku njihove premierne uprizoritve: Potoples.
