Ljubljanski festival kulturno-umetniške vzgoje Bobri je potekal na različnih ljubljanskih odrih, igralnicah in razstavnih prostorih v času od 25. marca do 15. aprila.
In so 15. Bobri tudi letos bili razprodani tako kot že od samih začetkov leta 2009. Na izbranem sporedu letošnjih mavričnih Bobrov je na vpogled bila tudi ljubka otroška plesno-gledališka predstava Fantek in punčka 29. marca in 3. aprila, premierno uprizorjena 8. marca na istem odru v koprodukciji Zavoda Godot in Pionirskega doma. Odrska uprizoritev je nastala po istoimenski pesniški zbirki teatrologa, dramatika, pesnika, kritika Blaža Lukana, ki je za zbirko prejel Levstikovo nagrado 2021, ki jo že od leta 1948 avtorjem podeljuje Založba Mladinska knjiga za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti.
Avtor Blaž Lukan je pesmi posvetil svojemu fantku in svoji punčki, v posvetilu knjige pa zapisal: “Njima, malo pa tudi nama.” Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav, ko tudi poslikave v stilu otroških risbic dobrodošlo razgibavajo otroško domišljijo. To, kar verzi opevajo in risbe zaigrajo, pristno zaobjame odraščajoči duh fantka in punčke, ki sta vseskozi v gibanju, v zvedavem raziskovanju in iskanju svojih zmožnosti, omejitev ter meja. Knjiga se lista kot slikovit pesniški album veselega otroškega odraščanja, tudi se tekoče nižejo in berejo verzi; vse, kar je zabeležil ata, njun srčni opazovalec in pesnik, tudi smiselno zaokrožil ter razdelil na štiri letna obdobja, poglavja. Ko se na začetku vsakega poglavja vsakič na novo sprašuje: “Kakšna je razlika? Kakšna sta?” “Fantek in punčka sta pisani žogi! Fantek je junak in punčka je vila, on zajahal bi oblak in ona bi se s ‘pliškotom’ poročila.” Tudi se vsako poglavje zaiskri v šestih iskrivih pesnitvah, zabavno povezanih s klimo letnih časov.
Ob vstopu v dvorano se na odru ugleda visok, pisan, kar močno zašiljen šotor, postavljen na krožnem obodu, za povrh pa še dvignjen na kockasti podlagi. Deklico, ki je sedela ob meni, sem vprašala, kaj misli, kaj bi to na sceni lahko bilo, in takoj odgovorila, da je škratov klobuk. Ko so se aktivirale še scenske luči, se živopisno blago scenskega stožca skoraj nevidno odgrinjalo, in je bilo jasno, da je na sceno postavljen visoki šotor. Takrat sta v ospredje odprtega šotora stopila fantek in punčka, Innan Du Swami in Mojca Špik, ki igrata naslovni vlogi, tudi sta koreografa predstave, ki jo je avtorsko uglasbil Marjan Peternel. Pogovori fantka in punčke razgibano zazvenijo ob glasbi in njunem igrivem spletanju besed, ki se hipno pretakajo v poskokih in obratih, tudi ko z besedami nemirno preskakujeta ali se jezita in celo stepeta. Ko pa igrivi vrtinci in nagajive bodice začnejo usihati, potem se zasliši iskreni: “Oprosti.” Nato sledi še tih in prisrčen objem.
Oba glavna protagonista, Mojca Špik in Innan Du Swami, se predstavita kot dobro uigrana performerja, ki lahkotno in prepričljivo udejanjita lik bratca in sestrice; sta igralca jasne dikcije, tudi gibalca in spevna pevca otroških verzov, ki se še prisrčno smejita. Pisani šotor se izkaže za skriti scenski kotiček, kjer otroka preživljata igrive urice svoje otroške radovednosti, tudi znata izstopiti iz šotora in razmetati vse okoli sebe, takrat frčijo mehke kocke ter se z blazinami obmetava … V tem njunem skrivališču sta postavljena še dva droga, daljši spodaj in oni krajši s konzolo proti vrhu, na njiju pa se premeteno zvija in vrtinči sestrica v svojih akrobatskih vrlinah, medtem ko jo bratec gleda, ogovarja ter ‘pametuje’. Mojci Špik je uspelo ob vseh njenih akrobacijah, da nagajivost, radost in otroški smeh zaživijo v vsakem njenem najmanjšem vzgibu; ko tudi iskrivo žarijo še njeni pogledi in je njen navihani smeh sila nalezljiv.
Na odru se širi radostno vzdušje otroških dogodivščin – od morja pa vse do šotorskega bivaka, barvite scenografske postavitve Anžeta Bizjaka. Fantek in punčka sta odeta v obleko in preobleko Andreja Vrhovnika, ki opomni na veseloigro malih klovnov ali pač ‘pižama party’, ki sledi sproščenemu kostumskemu trendu; ki ne ovira radožive plesne gibkosti. Odsotnost starša na odru zamenja besedilo, ki ga v ‘offu’ posreduje glas ata/Tadej Pišek in mame/Gaja Filač. Govor iz zvočnika ne sledi zaporedju verzov v knjigi, ko ima tudi igra dramsko osmišljen zamik, tako da se verzi lahko recitirajo in glas spregovori pred ali po scenski postavitvi istega ali pač izbranega poglavja, kar izvirno razgiba dinamiko veseloigre Fantek in punčka, uprizorjene po pesniški zbirki, napisani pred petindvajsetimi leti. Tudi se predstava prisrčno zaključi s pesmijo o poljubčku, ki ga fantek skriva v roki v poglavju o jeseni, čeprav zadnji verzi pesniške zbirke opevajo zimo; ko se ve, da poljubček vselej sledi ob koncu dneva, tik pred spanjem, na sceni pa očitno v slovo.
Otroška predstava Fantek in punčka slikovito sledi izvirniku, pesniški zbirki istega naslova Blaža Lukana, in je namenjena tako otrokom kot tudi staršem za boljše razumevanje občutljive dobe otroškega odraščanja, tako kot knjiga pesniške zbirke Fantek in punčka.
