V sklopu kulturnega programa Dnevi Sankt Peterburga v Sloveniji se je v Veliki dvorani SNG Maribor 30. novembra zgodil veličastni baletni večer: Gala koncert zvezd baleta iz Sankt Peterburga. Koncert je potekal v okviru letošnjega kulturnega programa Dnevi Sankt Peterburga v Sloveniji, ko je njihovo kulturno središče letos obhajalo 315-letnico svojega delovanja. Slavnostni program se je začel že 27. julija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Ljubljana z uprizoritvijo opernega gala koncerta vodilnih solistov glasbenih gledališč iz Sankt Peterburga ter nadaljeval v Ruski kapelici na prelazu Vršič. V povsem razprodani dvorani SNG Maribor so nastopili najboljši plesalci Mariinskega in Mihajlovskega gledališča iz St. Peterburga z gosti, ki tudi večinoma izhajajo iz znamenite ruske baletne akademije, ki nosi ime velike baletne učiteljice ter koreografinje Agripine Vaganove (1879−1951), ki je živela in umrla v tem ruskem kulturnem ter zgodovinskem središču, v mestu, ki ga je leta 1703 postavil ruski cesar Peter I. Veliki.
Gala večer je potekal v dveh delih z vmesnim odmorom, ko so se izmenjevali koreografski utripi ruske klasike in sodobnejših plesnih oblik. Uprizorjenih je bilo petnajst koreografij iz klasičnega in modernega baletnega repertoarja znanih koreografov, med njimi tudi dve koreografiji direktorja ter umetniškega vodje Baleta SNG Maribor Edwarda Cluga. V prvem delu večera je bila na vrsti njegova koreografija ŠŠŠ na glasbo Frederica Chopina in v izvedbi povabljenega solista Mariinskega gledališča Denisa Matvienka, ki se je šolal na državni akademiji v Kijevu, tudi bil solist nacionalne opere in baleta Ukrajine in solist Mariinskega gledališča, sicer pa kot gostujoči solist deloval v Bolšoj teatru, na Japonskem, v milanski Skali, v Parizu … Na Chopinov Nokturno je Matvienko zaplesal v popolnem Clugovem koreografskem slogu virtuoznih rok in hitrih gibalnih impulzov, koreografiji pa prijetno dodal lasten čustveni ter miselni pridih. V drugi koreografiji pa sta z balerino in solistko mariborskega baleta, Asami Nakashimo, tik pred koncem drugega dela zaplesala duet iz Clugovega dramskega baleta Peer Gynt na glasbo Edwarda Griega, in seveda navdušila s svojo doživeto izvedbo.
Gala večer sta odprla solistka Mariinskega gledališča Valeria Martinjuk in solist Mihajlovskeg gledališča Ernest Latipov s prizorom iz baleta Talisman skupaj z baletnim kvartetom Baleta SNG Maribor in v koreografiji M. Petipaja ter na glasbo R. Driga, baletna izvedba pa v slogu zahtevne ruske baletne šole klasično dovršena. Izvedbam prizorov iz omenjenega baleta se pri nas največkrat sledi v okviru šolskih baletnih tekmovanj, zato je duet v svoji natančni izvedbi tudi bil toliko bolj privlačen.
In so tudi vse klasične izvedbe baletnih solistk odlikovali izvrstna tehnika na vrhovih baletnih špic, odlična ravnotežja v hitrostih večkratnih piruet, v drobljenju na špicah, ko se ‘štepa’ tekoče ter neslišno, kot bi se plesalke premikale na tekočem traku, visoka tehnika nog je izrazita, tudi klasične roke v izvedbah tako ženskih kot moških solistov, in seveda odlični ter lahkotni odskoki in poskoki, ki so v moških izvedbah leteli v višavah ter po prostoru, v dvigih pa še spiralni obrati v zraku; skratka bile so to opojne in virtuozne izvedbe v estetiki vrhunske baletne klasike. Po vsaki končani posamezni koreografiji so sledili zaključni pokloni, ko so se nastopajoči spoštljivo priklanjali eden drugemu in gledalcem v prefinjenem ritualu zahvale in čaščenja.
Ernest Latipov je zaplesal še v pas de deuxu iz baleta Labodje jezero (P. I. Čajkovski, M. Petipa), v duetu Princa Siegfrieda in Odile iz Črnega laboda z Litvanko Anastazijo Kolegovo, solistko Mariinskega gledališča, ki je svoje baletno šolanje končala na državni litvanski akademiji v Viliniusu, tudi bila članica Eifmanove baletne skupine in je nastopila na zaključni predstavi XXII. zimske olimpijade v Sočiju. Latipov pa je že letošnjega poletja v duetu z Anastasijo Matvienko, prvakinjo Mariinskega gledališča, gostoval z mariborskim baletom Labodje jezero na 10. festivalu Junij v Ljubljani na pokritem odru Kongresnega trga, ko se je med predstavo 8. junija nenadoma ulilo, tudi se nadaljevalo z izvedbo kljub vlagi ter mokroti otvoritvenega festivalskega večera, gledalci pa stoje v nalivu in pod dežniki spremljali ta beli balet in se navduševali.
Primabalerina in prvi solist Mihajlovskega gledališča, Irina Perren in Marat Šemijunov, sta svoj plesni temperament zlila z adagiom iz baleta Spartak (A. Hačaturjan, G. Kovtun). Njima je sledil adagio iz baleta Romeo in Julija, nam manj znane izvedbe znanega ruskega koreografa Leonida Lavrovskiega na glasbo Prokofjeva in v izvedbi Sabine Japparove ter Igorja Kolba, solista Mihajlovskega in Mariinskega gledališča.
V četrtem izhodu prvega dejanja se je zgodilo veliko presenečenje na mariborskem Velikem odru, ki sta ga uprizorila povabljena solistka sanktpeterburškega gledališča Kristina Kretova, diplomantka državne moskovske akademije za koreografijo, tudi solistka Bolšoj teatra, ter mladi solist Mihajlovskega gledališča Julian MacKay, rojen v Ameriki v meščanskem mestu Montana v baletni družini, ko so tako sestri kot brat tudi že aktivni plesalci.
Z enajstimi leti je Julijan osvojil grand prix Južne Amerike/yagp v klasičnem baletu, takoj je sledilo povabilo na moskovsko državno akademijo za koreografijo, znano kot Akademija baleta Bolšoj teatra, kjer je diplomiral na srednješolski in akademski stopnji, in je že kot 17-letnik leta 2017 nastopil v vlogi princa Siegfrieda v baletu Labodje jezero na odru Bolšoj teatra. Ob zaključku baletnega šolanja v Moskvi 2017 pa postal solist Mihajlovskega gledališča. Dejal je, da ima en sam cilj, in to postati najboljši, zato tudi trdo dela, tudi da mu je bilo sprva v šoli v Moskvi težko, ko so le trije učenci govorili angleški jezik. Skupaj s Kristino sta zaplesala pas de deux iz baleta Plameni Pariza na glasbo B. Asafjeva in v koreografiji Vasilija Vainonena. Revolucionarni plameni pariške revolucije so se iskrili v njunem duetu vročih plesnih strasti, ko je Julijan žarel svoj mladostni baletni dih, se iskrile njegove oči, obraz pa krasil značilni ameriški nasmeh, in je poletaval po odru, vihtel svojo partnerko ter se z višin spuščal na drsna tla novih gibalnih oblik; navdušenje pa kar kipelo v gledališču.
K sreči so se strasti umirile v poglobljeni dramski koreografiji solista Mariinskega gledališča in koreografa Jurija Smekalova, ki se je predstavil v duetu z Irino Perren: Kroniki na glasbo B. Junusova; ko plesalca na odru zavejeta estetiko japonskega gledališča kabuki in se sledi krilatemu vzletu ptiča, obteženega s kostumsko opravo velikih lesenih kril, v ozadju videoprojekcije pa se izpisujejo značilne japonske pismenke. Navdih za baletno praizvedbo je koreograf dobil v romanu Ptič navijalec pisatelja Haruke Murakamija. Jurij Smekalov je bil več let član Baletnega gledališča Borisa Eifmana, tudi se kot koreograf pridružil ruski drsalni reprezentanci, v letih 2003/2004 pa pripravljal koreografije za večkratnega prvaka umetnostnega drsanja Jevgenija Plušenka.
Prvi del programa je bil zaključen s koreografijo V. Gzovskiija: Klasični pas de deux v stilni izvedbi solistov Mariinskega gledališča, Olesje Novikove in Leonida Sarafanova na glasbo D. Auberta.
Pogovori o zvezdi tega Gala baletnega koncerta, o MacKayju, so tekli že v prvem odmoru, intenzivno pa ob koncu predstave, ko se je hitelo v zaodrje slikat z nasmejanim mladim (ameriškim) solistom ruske baletne šole. Julian MacKay je gledišče navdušil še s svojim drugim izhodom v koreografiji A. Nazarova v priredbi Bratov Klazz in Cuba Precussions na glasbo P. I. Čajkovskega; Kubanski Hrestač, ko baletni kod dodatno obarvajo gibalni ritmi vroče Kube.
Navdušil je tudi nenavadni nastop: Violončelo, prizor iz baleta Vsestranost. Oblike tišine in praznine v koreografiji Nacha Duata na glasbo J. Sebastiana Bacha ter v sodobnem izlivu Sabine Japparove in Marata Šemijunova, ko veliki glasbenik s svojim lokom igra po telesu (pre)vrtljive plesalke ter se vrstijo duhovite gibalne solucije v tej nenavadni igri namišljenega glasbenika in njegovega živega inštrumenta.
V drugem delu programa je nastopil tudi Belorus Igor Kolb, ki se je šolal na Nacionalni baletni akademiji Belorusije ter se že leta 2003 pridružil Mariinskemu gledališču. Nastopil pa v karakternem izlivu baletnega sola Labod, v koreografiji R. Poklitaruja na znano glasbo C. Saint–Saënsa, ko beli labod dobi starostni odsev in je antipod lirični baletni suiti, kjer se sodobno izpiše drugačna realnost znane baletne koreografije o umirajočem labodu.
Koreograf in baletni solist Jurij Smekalov je v drugem delu znova nastopil, in to v avtorski koreografiji Slovo na glasbo J. Powella, v liriki baletnega dueta s soplesalko Irino Perren, ko je slovo težko in se nikakor noče izpeti. Smekalov se je v tem gala večeru zanimivo predstavil kot vsestranski koreograf, ki ustvarja tako v dramskih plesnih oblikah kot v čutni baletni liriki.
Lirično ter novodobno je zadonel šanson Alice Dona: Je sui malade v koreografiji D. Primonova ter izvedbi prvakov Mariinskega in Mihajlovskega gledališča, Irine Perren in Marata Šemijunova, ko ples in glasba božata čustva.
Gala koncert zvezd baleta iz Sankt Peterburga je bil zaključen z duetom bele baletne klasike: pas de deuxom iz baleta Don Kihot v enkratni izvedbi klasičnega baletnega dueta Kristine Kretove in Leonida Sarafanova v koreografiji Aleksandra Gorskega in na glasbo Ludwiga Minkusa.
Ta izjemni baletni večer so gledalci stoje ter z navdušenjem pozdravili, tudi ni prvo in ne zadnje sodelovanje Baleta SNG Maribor z baletnimi zvezdami iz Sankt Peterburga, saj je mesto Maribor že petnajst let pobrateno z zgodovinskim in umetniškim središčem Rusije, s Sankt Peterburgom, škoda le, da je to bil enkratni dogodek, ki ni bil dan na ogled tudi drugim velikim odrom Slovenije.
