Ko bogovi zaplešejo svoj vesoljni ples …

V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah se je 25. maja zgodila letna produkcija Plesnega Društva Salam Ghazeea. PD Salam Ghazeea/Pozdravljena ciganka je ustanovila Vesna Jevšenak leta 2005, ime izvira iz Egipta, je pozdrav plesalki – ciganki. Vesna je svoje plesne iluzije začela razvijati že na baletnih učnih urah v Ljubljani, očitno nepotešena je svoje plesne želje poleg rednega šolanja in poznejšega študija izpolnjevala še v Plesni šoli Urška, Boleru, tudi se skušala v izraznem plesu pri prof. Vilmi Rupnik, da bi se končno ustalila pri Jasni Knez, ki je v Sloveniji kot prva začela s stalnim izobraževanjem in plesanjem orientalskega plesa. Ko se je Jasna Knez sredi 90-tih odselila v slovensko Istro, so se njene učenke orientalskega plesa razpršile po priznanih mednarodnih šolah in pozneje organizirale danes prepoznavne plesne šole daljnega in bližnjega vzhoda ter pri nas na vso moč popularne pri ženski populaciji vseh starosti.

Tudi Vesna je svoje znanje orientalskega plesa izpopolnjevala v tujini in si pridobila potreben certifikat za poučevanje tega plesa kakor tudi uradni naziv profesionalne orientalske plesalke. V PD Salam Ghazeea Vesna Jevšenak poleg orientalskega plesa poučuje tudi starodavni indijski tempeljski ples Bharata nathyam in ples indijske filmske industrije Bollywood, s katerim se povezujejo filmske scene, kjer plesalci plešejo plesno pripoved o ljubezni, o čustvenih stanjih, družinskih zadevah in prijateljevanju. Klasični indijski ples Bharata natyam je na povabilo JSKD RS že leta 1995 pripeljal v Slovenijo plesalec, koreograf in učitelj Ujwal Bhole (1965-2010), ki je to starodavno plesno izročilo prenašal mladim slovenskim plesalcem na seminarjih JSKD in poskrbel tudi za postavitev prvih plesalcev tega plesa pri nas. Učitelj Bhole je tako kot v Sloveniji dvakrat letno poučeval in vodil skupine indijskega plesa še po drugih evropskih državah, kot so Italija, Nemčija, Švica, Češka …

Bharata natyam je južnoindijski ples – ime je dobil po Seidžiju Bharati, ki je že v drugem stoletju pred našim štetjem zakoličil pravila tega plesa. Beseda natyam pa pomeni ples in dramo, kajti v indijskem plesu se hkrati dogajajo ritem, glasba, gib in govor, ki se med seboj tudi smiselno in pripovedno prepletajo. Plesne koreografije imajo svoja imena in značilne ritmične kompozicije, kjer so gibalni izlivi rok, nog, telesnih nagibov, drža glave, pogledov in pripovedi dlani (mantre ali haste) točno določeni in v tesnih povezavah z ritmom glasbene spremljave. Glasbo, ki ples spremlja, sestavljajo raga melodični vzorci in kombinacije lestvice Saraswati (sa-ra-ka-ma-pa-da-ni-sa) ter vzorci ritmov – tala. V tem plesu ritma in melodije so močno izrazne geste, oči in čitljivo spregovorijo dlani. Noge so temelj, nosilci ritma in plesa, ko lahko poskakujejo v treh hitrostih izvedbe in energijo dobesedno črpajo iz tal, velikokrat široke druge (plesne) pozicije spominjajo na  držo bojevniških veščin.

V Indiji se je Bharat natyam najprej plesal v templjih v čast bogovom, pozneje se umetniško osvobajal na podijih  kraljevskih dvoran, danes pa je postal del popularne plesne umetnosti. Prvi navdušenec nad to starodavno plesno obliko, ki je odpotoval k  učitelju Ujwalu v njegovo šolo v Lonavlah blizu Bombaja, je bil mariborski baletni plesalec Christian Guerematchi, ki se je po svoji učni avanturi indijskega plesa in igranja na klasičnih instrumentih povsem prerojen vrnil k ansamblu Baleta Maribor, danes pa  biva v Rotterdamu, prezaseden z angažmaji v tem delu  Evrope. Leta 2003 se je na isto šolo napotila tudi Vesna Jevšenak, dve leti pozneje pa sta z učiteljem Ujwalom Bholeom pripravila svoj večer indijskega plesa v Kulturnem domu v Črnučah, in so se  pridružile tudi Vesnine prve tečajnice te starodavne lepe umetnosti.

Prav tako kot leta 2005 v Črnučah je bil tudi tokrat povsem poln KD Franca Bernika v Domžalah, kjer je pod Vesninim vodstvom in ob pomoči njenih dolgoletnih plesalk stekla Letna produkcija  PS Salam Ghazeea. V prvem delu programa se je v tričetrt ure zvrstilo devet lepih plesnih izvedb, pestrih stilnih različic v siju kostumske barvitosti. Zaplesali so tudi otroci svoj plesni pozdrav Krišni v korakih in pozah indijskega plesa Krishna shabdam. Plesna skupina Bollywood se je razdajala v plesu Aaja Nachle (glasba-film Salim Sulaim), sledili so  folklorni, starodavni in pop arabic stili ..: nubijski ples, arabski klasični delovni ples s palicami Rakasny ya habibi, Na Perzijskem dvoru – glasba Alber Ketelbey, sodobnejši Saidi in Enta Omri z ansamblom Hossan Ramzye. V indijskem klasičnem plesu pa so predstavili Ganapathy Kavuthuvam in  prefinjenost plesnega izraza v duetu Šiva in Parvati, ki sta ga  zaplesali učiteljica in koreografinja iz Celovca Ganga Waite ter njena učenka in članica skupine Nataraj Darja Jenko.

V PS Salam Ghazeea plešejo plesalke, ki sledijo Vesni od njenih začetkov, dolgoletne plesalke, ki se usmerjajo tudi k Bollywood stilu ali  poglabljajo v izročila Orienta, skupina Nataraj pa se že več let posveča indijskemu Bharata natyamu. V skupini Nataraj (tudi  ime vrhovnega boga plesa) plešejo Vesna Jevšenak, Darja Jenko, Tina Mandelj, Maja Marinšek, Teja Saksida, Urška Petelin, Maja Brložnik in Naja Zapušek, ki je bila ena prvih tečajnic učitelja Ujwala Bhola v Sloveniji. Koreografije plesnih točk so prispevali: Vesna Jevšenak, Ujwal Bhole,   Kirti Ramgopal , Darja Jenko, Priya Shrikumar in Ganga Waite.

Poleg gostje iz Avstrije Ganga Waite je gostovala in zaplesala  tudi učiteljica ter koreografinja iz Indije Nivedita Badve, učenka Ujwala Bhola in plesalka Bollywooda. Kostumografija orientalskega izročila teče kar v lastnih izvedbah in ob Vesninih napotkih. Kostumi za Bharata natyam pa prihajajo z  indijskega trga, danes  tudi prek interneta, cene se gibljejo od 50 do 150 evrov, lahko tudi več, odvisno od tkanine, najdražja je zagotovo svila.

Drugi del predstave je bil posvečen Mayi, v hinduizmu ime Maya simbolizira iluzijo, ki jo je ustvaril bog Šiva, da bi prikril božjo naravo v stvareh in ljudeh. Smisel življenja je predvsem prepoznati Mayo in jo preseči, se združiti z bogom. Skoraj celo uro so tekli plesni hvalospevi posvečeni lepotam plesa in plesnim pripovedim o bogovih, ki ljubijo ples. Idejno zasnovo in koreografije za ta poetičen ter prelep večer plesa in glasbene melodike sta postavili obe gostji in Vesna, večino koreografij pa še Ujwal Bohle.

V plesni molitvi Šivi se podarja in posipa cvetje, kajti Šiva predstavlja vesoljni princip plesa. Vsi ga častijo, oblečen je v tigrovo kožo, pleše z zvončki na nogah in z dlanmi udarja ritem na bobnih, jezdi bika, drži trizob, krasita ga luna in sonce, z vrha glave mu teče Ganges. Tako pesem opeva Šivo in njegovo podobo izrišejo plesni vzgibi. Ples se je vil tudi v posvetitvi bogu Ganešu, in enako Krišni – bogu temnomodre polti, okrašenemu s pavjim perjem, ki z igranjem na svojo flavto vsakogar popelje v jezero neskončnih radosti. V enajstih plesnih formah je stekla prefinjena reka plesa, gibalne igre, čaščenja in zahvale; tudi vsak plesni začetek, enako kot konec je najprej pozdravni poklon bogovom, zemlji, na kateri se pleše, učitelju plesa in gledalcem, nato pa steče uprizoritev oziroma se zaključi. 
Nekaj imen starodavnih plesov od enajstih predstavljenih, ki jih je v glavnem postavil spoštovani koreograf in učitelj Ujwal Bhole na starodavne zvoke neznanih avtorjev in jih je obnovila skupina Nataraj skupaj z gosti: Pushpanjali, Genesh Kautwam, Alarippu, Jetiswaram, Tillana Krishna  …

Vse lepo se enkrat konča, tako se je tudi ta dvourni večer kulturnih izročil in plesnih doživetji daljnih dežel vzhoda.

View Gallery 13 Photos