Čas vročih poletnih počitnic se približuje svojemu koncu, kar napoveduje prihod nove gledališke sezone, zadnje avgustovske dni pa tudi Mednarodni festival Mladi levi v produkciji zavoda za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Bunker, ki je letos 21. po vrsti in bo od 24. avgusta do 1. septembra potekal na sedmih prizoriščih Ljubljane: v Stari mestni elektrarni in njihovi Sindikalni dvorani, dvorani ŠD Tabor, Dijaškem domu Tabor, na Prešernovem trgu, v Plesnem Teatru Ljubljana, Osmo/za, v centru na Slovenski cesti 2a.
Direktorica zavoda Bunker Nevenka Koprivšek je odprla sklicano novinarsko konferenco 16. avgusta ter posredovala splošni vpogled v zastavljeni festivalski program, ki sta ga sooblikovali skupaj z Mojco Jug, producentki festivala pa sta Alma R. Selimović in Mojca Jug.
Kako biti skupaj? Tako bi se lahko glasil skupni programski imenovalec oziroma rdeča nit programskega izbora letošnjih Mladih levov, ki korakajo v svoje 30. desetletje, kot je opomnila Koprivškova, izpostavila pa 50-letnico resničnega globalnega gibanja proti vojnam in za mir, za enakopravnost spolov, za svobodo, za človečnost, kar je beležilo leto 1968: "Šestdeseta leta so nas zaznamovala morda celo bolj, kot bi si včasih upali priznati, a če dobro poslušamo protagoniste svobodnjaškega in revolucionarnega 68´, ne govorijo le o osebni svobodi in pravicah, temveč tudi o naši skupinski odgovornosti."
Kot lahko sledimo, se letošnji Mladi levi usmerjajo v medprostor osebnega in skupnega, kolektivnega ter individualnega; ko se tudi sprašuje, kje so meje med osebno svobodo in svobodo drugega, ali jih tudi znamo zaznati V programsko ospredje prihajajo nenavadne zgodbe, povsem resnične, tiste, o katerih največkrat mislimo, da se nam ne morejo zgoditi, pa se. Letos je na festivalskem sporedu tudi več slovenskih produkcij.
Uroš Kaurin in Vito Weis na Mladih levih predstavljata svoj novi projekt: Predstavo vseh predstav: Heroj 2.0, v dramaturgiji Katarine Stegnar, v programski knjižici pa ju poimenujejo kar mlada leva vseh levov, ko se najprej borita za svet, potem še za občinstvo, ko idealizem nima meja in "ju ožame do konca – za nas". (predstava bo 26. avgusta potekala v slovenščini, 28. pa v angleščini).
V dveh jezikovnih različicah (slovenska 27. ter angleška 28. avgusta) napoveduje tudi slovenski režiser Marko Bulc svojo Prvo altruistično predstavo, ki jo je gnetel ter brusil kar vse leto, torej do konca tudi interaktivno izostril v osmih slikah, ko se ves čas menjajo prostorske pozicije, ob tem pa še pozicije občinstva. Ko predstava napoveduje obračunu z lastnim delom, nič manj z delom drugih: "S svojim altruizmom ni rešil sveta, je pa naredil dobro predstavo. Je to dovolj?" zapišejo v programski knjižici.
Na sporedu (27. avgusta) je tudi slovenski šesturni maratonski duet dveh znanih imen slovenske plesne ter gledališke scene, Leje Jurišič in Marka Mandića, Skupaj, ki sta ga pripravljala z režiserjem Bojanom Jablanovcem, besedilo pa inicirala Semira Osmanagić. Je scena skupne komunikacije, tudi tesne fizične oprijemljivosti, kjer se resnično sprašuje, kako jima uspeva toliko časa in v tolikšni meri biti skupaj ter aktivno delovati na odru, je tudi svojevrsten izziv za gledalca; saj se zastavlja povsem realno vprašanje, ali mu bo sploh uspelo ostati do konca skupaj z njima ali bo bolj usmerjen na svoj dojemljivi čas, in le na koliko delcev njunega uprizoritvenega časa.
Na programu sledi 30. avgusta tudi slovenska premiera Grosse erwartungen/Velika pričakovanja v izvedbi avtorskega kolektiva Beton Ltd, ki ga sestavljajo Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan, in je to njihova že šesta produkcija, ki na odru pečati aktualni sedanjik, tokrat velikih želja: "/…/ nadreprezentativne generacije, ki so evropske, bele, heteroseksualne, urbane, kozmopolitske /…/". Predstava bo ostala na sporedu v Stari mestni elektrarni tudi po končanem festivalu Mladi levi, 7., 8. in 9. septembra.
Poleg slovenskega scenskega repertoarja sledijo še gostovanja tujih umetnikov raznolikih scenskih ter umetniških zvrsti, kar usmerja razmišljanja o skupnem mozaiku obstoječega bivanja in časa. Iz Francije gostuje lutkarska predstava Misterij sove režiserja Renauda Herbina, ki je dobil navdih v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), svojo uprizoritev pa gradil na predstavi Sovji grad lutkarja Milana Klemenčiča (1936) ob uporabi miniaturnih marionetnih lutk, seveda tudi ob režiserjevih novih ustvarjalnih povezavah s časom, ob dramaturgiji in koreografiji Mateje Bizjak Petit in v produkciji LGL.
Avstralska režiserka Fleur Elise Noble v svojem performansu Rumož/Rooman združuje sanjski (Aličin) svet, ko se v sanjah zaljubi v rumoža – človeka kenguruja in se njena ljubezen sprehaja po arhetipih ljubezni, njena ustvarjalna specifika pa temelji na različnih medijih, kot so vizualne umetnosti in je fizično gledališče.
Hrvat Siniša Labrović, ki deluje na področju ‘body arta’, se bo tokrat predstavil s performansom Ribarjenje, ki je dnevno na festivalskem sporedu, ter z enkratnim dogodkom Burja v kozarcu vode.
Tukaj in zdaj se dogaja v scenskem prostoru Dollardaddy´s Dom/Home mlajšega madžarskega kolektiva, ki sta ga ustanovila igralca in eksperimentalna gledališka ustvarjalca Emöke Kiss – Végh in Tamás Ördög, ko ni scene in ne gledaliških luči ter ko teče naturalistična igra odličnih igralcev.
Rudarske zgodbe/Mining Stories prihajajo iz Belgije s predstavo Silke Huysmans in Hannes Dereere, dveh gledaliških ustvarjalcev ter partnerjev, ki v svoji dokumentarni uprizoritvi dajo besedo pričevalcem brazilske katastrofe, ko je popustil jez v državi Minas Geraisa in je strupeno blato uničilo številne vasi ter zdrselo v reko Doc. Ko človeško znanje ni brez omejitev, čemur te dni žal tudi neposredno sledimo ob novi tehnološki ter prometni katastrofi prelomljenega in zrušenega viadukta nad mestnim delom Genove.
21. Mladi levi se posvečajo tudi bolj ranljivi generaciji, kot so današnji odrasli starejši in so odrasli mladi. Na dan odprtja festivala bo potekala uprizoritev ‘socialne akupunkture’: Ves moj seks/All The Seks Ve Ever Had kanadskega kolektiva Mammalian Diving Reflex, ki deluje z naturščiki in pod umetniškim vodstvom Darrena O´Donnela. V Sloveniji so dobili šest ljudi starejše generacije, ki so bili pripravljeni govoriti o seksu. Na novinarski konferenci je to bila Ana Jovičevć, gospa, stara 90 let (1929), ki je tudi neposredno odgovorila na vprašanje o seksu, ki ga je sicer tudi dovolj imela v svojem življenju, tudi po moževi smrti pri svojih 51. letih in ob poznejšem stalnem prijatelju.
Zaključek festivala so prepustili mladi generaciji, ko bosta portugalska interdisciplinarna umetnika Ana Borralho in Joa҄o Galante ustvarila gledališko situacijo: Sprožilec sreče/Trigger Of Happiness, z dvanajstimi lokalnimi mladostniki v starosti 18–23 let, ko se po načelu ruske rulete določa igra in se vrstijo izzivi, ki mogoče peljejo do sreče ali pa tudi ne.
Poleg perfomativnih in gledaliških uprizoritev sta na programu še dve bolj fizični ali sodobni plesni uprizoritvi. V središču Ljubljane se 30. avgusta napovedujejo Kameleoni/Chameleons, urbana instalacija izginjanja teles brazilske plesne skupine Anti Status Quo ali eksperimentalnega laboratorija sodobnega plesa, ki deluje pod umetniškim vodstvom koreografinje in ustanoviteljice skupine (1988) Luciane Lare ter brazilskega producenta, scenografa in oblikovalca Marconija Valdaresa.
Brazilska plesna skupina bo prihodnji večer (31. avgusta) ter po svoji intervenciji v javnem prostoru uprizorila še koreografsko instalacijo fizičnih teles in smeti: Iz mesa in betona/Of Flesh And Concrete v koreografiji in po konceptu Luciane Lare. Smeti pa se že načrtno zbirajo, saj koreografija zajame ves prostor, tudi gledalce ter aktualni obup odpada današnjih dni.
Dogajalo se bo tudi prvi večer na otvoritveni zabavi na Krekovem trgu, tudi v Stari mestni elektrarni na srečanju novih projektov Ustvarjalna Evropa & Create to Connect, nadaljevalo pa na okrogli mizi o trdoživosti in pravočasnosti: Ob pravem času? (28. avgusta), kakor tudi na pogovoru (31. avgusta) Robertine Šebjanić, Neotenični prebivalci teme (Ligofilija) v centru Osmo/za.
Ogled predstav je brezplačen, prostovoljni prispevki pa vsekakor zaželeni, saj iz izkupička nabavljajo nujno potrebno, kot so rekviziti in je scenska osvetlitev, za možne oglede bo treba predhodno rezervirati vstopnice, saj se zanimanje za nakup le-teh tudi iz dneva v dan že veča.
