K vragu s prevodi. Pomladno obredje naj bo!

V četrtek, 6.9. 2012, bodo oder ljubljanskih Križank zavzeli plesalci mariborskega baleta s še eno postavitvijo Pomladnega obredja oziroma bolj prepoznavnim prevodom Posvetitev pomladi. Edward Clug ga je premierno uprizoril na domačih tleh v začetku aprila, in vsi, ki ste navdušeni nad njegovimi koreografijami, ne boste zamudili še ljubljanske ponovitve.

Plesna kritičarka je ob premieri zapisala: "Pomladno obredje Edwarda Cluga izzveni kot ples pričakovanja, ples v jutranjem svitu čakanja na trenutek novega rojstva, ki bo sledilo umiranju starega. Moč pričakovanja in posledično olajšanje dobi na sceni tudi svojo potrditev, ko se v amplitudah glasbene ostrine prav od zgoraj in atraktivno vsuje vodni slap; saj brez vrhunca plodnosti in vode ni rojevanja in ne očiščenja. Ob tem scenskem vodnem izlivu postane plesna scena nevidni bazen (rob je neviden in le kak centimeter višji od nastale vodne gladine). V novi vodni postelji se začne snovanje nove težnosti in novega ravnotežja, predvsem plesa, ki koristi drsno površino vodne gladine (elementi drsalnih obratov, korakov in dvigov so vse bolj opazni v plesnih postavitvah zadnjega časa). Likovno sugestivno kot pomladni izliv se izriše vizija mladenke v sedeči pozi, ki drsi po vodni gladini med ritualnim podajanjem skupine." Clug je že junija, ko je nastopil pred ljubljanskim občinstvom na Kongresnem trgu z Radio&Juliet, preizkusil oder Križank, da se je prepričal, da je dovolj raven za vodno drsenje njegovih plesalcev. Posvetitev pomladi je nekakšen poklon največjim koreografom, ki so nekoč koreografirali na glasbo Igorja Stravinskega. Sveta trojica Nižinski&Bejart&Bausch bi bila hvaležna. A seveda je sodba o všečnosti prepuščena vam.

Na temo prevodov Posvetitve pomladi pa je po ogledu Béjartove koreografske izpovedi julija v Ljubljani razmišljala Daliborka Podboj. "Ko ravno mislimo, da smo vsevedi, se na žalost izkaže velika zabloda. Tokrat se je zrcalila v dosedanjih slovenskih prevodih Le Sacre du printemps/ The Rite of Spring/ Vesna sujaščenaja. Razmišljanja in dognanja so se mi porajala ob ogledu uprizoritve Le Sacre du printemps/ Pomladno obredje koreografskega velikana Maurice Béjarta na istoimensko glasbo mogočnega skladatelja  Igorja Stravinskega in ob najavah te predstave v slovenskih prevodih. Po ogledu  predstave Maurice Béjarta Le Sacre du printemps 19.7. v Križankah so se  intenzivneje začela obračati moja razmišljala o naših treh različicah prevoda glasbenega in koreografskega orginala. Kar nekaj desetletij nazaj smo to svetovno delo poimenovali Posvečenje pomladi, da bi se kasneje naznanjalo kot Posvetitev pomladi, in zadnje leto se že nakazuje nova  oblika  prevoda – Pomladno obredje. In ravno ta zadnja slovenska oblika naslova se mi zdi tista pravšnja z ozirom na globlji pomen besede obredje, tudi  glede pomena  naslova treh jezikovnih različic: v francoščini –  Le Sacre du printemps; v angleščini The Rite of Spring; v ruščini Vesna sujaščenaja. Pomlad kot beseda je v vseh treh slovarjih prav gotovo razpoznavna in je tudi nedvomno jasno  prevedena. Razmišljanja pa se porajajo ob besedah: Le Sacre / francoska beseda  ma več pomenov – maziljenje, svet, posvečen ..; The Rite v angleščini pomeni svet, obred; in v enakem smislu se lahko prevede tudi ruska beseda sujaščenaja – svet, posvečen obred. Ko pa neka beseda tujega jezika ima več pomenov, potem je gotovo edino razumljiv, da se je potrebno soočiti z vsebino, ki jo pač v strnjeni obliki nagovarja naslov. Ker je Béjartovo delo  domena koreografije in plesne umetnosti, sem besedici posvetitev in obred poiskala v pojmovanju starodavnih plesov. Tako posvetitveni plesi, iniciacijski plesi, predstavljajo pri primitivnih ljudstvih med drugim tudi plese zrelostnih preizkušenj, ko mladi vstopajo v svet odraslih … tudi plese ob sprejemu v verske skupine … Obredni plesi, ritualni plesi ali obredje se dogaja ob določenem času in se izvaja na določenem mestu. Torej pomladno obredje lahko razumemo kot čas naravnega cikla posvečenega prebujanju pomladi.

Ni mi znano, da bi pomlad bila lahko posvečena, še manj pa da bi se ji dalo posvetiti. Ob pravilni uporabi glagolnika posvetitev bi pomlad predvsem moral nekdo posvetiti ali pa bi bila z nečim posvečena … !  Besedni obliki Posvečenje pomladi in Posvetitev pomladi bi mogoče bili lahko sprejemljivi kot pesniška figura. Ko pa gre za prevod, se je potrebno nujno ozirati še na zvrst in vsebino in ne kar tako pesniti!
Skladatelja Igorja Stravinskega je za njegovo kompozicijsko stvaritev Pomladno obredje navdahnila ruska legenda o žrtvovanju device poganskemu božanstvu plodnosti. Torej je starodavno sveto – posvečeno obredje bilo opravljeno v času prihajajoče pomladi z namenom žrtvovanja za dobro rodovitnosti. Ko pa se še poglobimo v Béjartovo koreografsko izpoved, je povsem jasno, da gre za obredje v času porajanja pomladi, rojevanja energije življenja in razodevanja vznemirljivih sil plodnosti.
Škoda, da se je prevod na prvo žogo, prvo besedo v slovarju tujega jezika tako ukoreninil, da smo ga brez razmišljanja zlahka sprejeli kot prevod glasbenega in koreografskega dela dveh velikanov, Stravinskega in Béjarta/ Posvečenje oziroma Posvetitev pomladi. Še sreča pa, da smo omenjeno Béjartovo koreografijo lahko spremljali v živo na 60. Festivalu Ljubljana; saj odslej naprej povsem mirno in pravilno  lahko obe deli promoviramo s prevodom, slovenskim naslovom Pomladno obredje. In srčno upam, da bo odslej temu tako.

Prva lastovka, ki je naznanila naslov (prevod) Pomladno obredje, je zletela že iz gledališkega lista SNG Opere in balet Maribor ob najavi programa Clugove uprizoritve Hommage á Stravinsky (premiera 3.4.2012). Drugi del te uprizoritve, Clugova koreografija na glasbo Stravinskega Le Sacre du printemps / The Rite of Spring, je v naslovu oznanjen kot Pomladno obredje, čeprav pa se je v tekstu o Béjartovem opusu še vedno uporabljal predvsem drugi slovenski prevod Posvetitev pomladi. In v letošnji najavi tega Béjartovega dela na Festivalu Ljubljana se je prevod Pomladno obredje še sramežljivo skrival med  črticam oklepaja in za besedici Posvetitev pomladi. No glavno, da je le prišel na vidno mesto in da bomo Slovenci končno tudi dobili svoj pravilni prevod, ki je dobesedno to pomlad priletel z lastovkami pred samo  stoto obletnico prve premierne uprizoritve Pomladnega obredja v Parizu (29.5.1913) v koreografiji slavnega Vaclava Nižinskega.

Prav zanimivo, da se je vse to okrog prevoda pripetilo ravno nam, ki se tako radi hvalimo z znanjem tujih jezikov in še prav posebej z angleščino v plesnih predstavah, ko se z njo prsimo v gledaliških listih, z naslovi del, žal tudi na odru in v pogovorih. Ta naša "podalpska" angleščina pa se predvsem boči ob slovenskih naglasih, v besednih in stavčnih konstrukcijah, da je tudi sami tujci rojeni v tem jezikovnem področju velikokrat čudno ne razumejo in zato zaprosijo še za dodatne razlage. Nazadnje se je to pripetilo letošnjega marca v Španskih borcih v pogovoru z Avstralcem Lloyd Newsonom ob uprizoritvi njegovega filma s skupino DV8 –  The Cost of living/ Cena življenja, konkretno pa ob postavljanju vprašanj s strani gledalcev, ki se predhodno niso opredelili za ponujeni  prevod. 
Menim, da če bi želeli dvignili raven svojega slovenskega jezika in ob tem tudi svojo samozavest, bi se bilo vredno najprej potruditi za pravilne prevode in jezikovno urjenje, potem pa se šele skušati v svojih stopnjah znanja nekega tujega jezika. Te moje zgoščene prevajalske misli že dalj časa vihrajo in se s somišljeniki delijo ob vsem mogočem spremljanju programskih najav zadnjih let ter ob vsesplošni rabi angleščine na naši uprizoritveni sceni.

O neznanju in nepravilnih programskih oblikah imamo še veliko več konkretnih in vidnih rezultatov v vsakodnevni praksi. V samem ospredju je tudi šolstvo, ko se zavoljo šparanja za izvajanje šolskih programov (tu je zopet v ospredju ravno ples) nameščajo vsesplošni učitelji, posledice pa zaznajo in nosijo njihovi učenci in nič manj starši otrok. Na koncu koncev to, kar se na uprizoritveni sceni dogaja ob nestrokovni uporabi tujega jezika, tudi verjetno zavoljo varčnosti, vsaj nima fizičnih posledic. No, ja, nekje se vendar tudi pri nas mora začeti in se končno tudi začeti ozirati na strokovnost, pa čeprav z mislimi v etru; saj sta upanje in optimizem itak zdrava in vedno nam dana!"

View Gallery 7 Photos