Jernej Bizjak brez pravega priimka; Širca ga je že četrtič zavrnila

Jernej Bizjak: preko trnjev do zvezd ali od Vrhnike do Barcelone. (Foto: Nina Bučuk)

Poletje je čas, ko se iz tujine za kratek čas vračajo naše plesne ptice. Tako se je za nekaj časa ustavil doma na Vrhniki tudi Jernej Bizjak, ki je med letoma 2002 in 2006 kot Kazinec osvajal naslove državnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Njegovi začetki segajo v zgodnja šesta leta, ko je na Vrhniki poplesaval robotke. Ko mu je bilo dovolj otroškega ukvarjanja s plesom, pa je nadaljeval s hip hopom. Po končani srednji ekonomski šoli pa je bila odločitev, da odide na študij v tujino, dokončna. “Da moram s plesom nadaljevati oziroma se mu predati, sem vedel, saj nisem želel nadaljevati z ekonomijo. Za odhod na Rotterdam Dance Academy me je najbolj navdušila Nastja Bremec, ki je takrat že študirala na isti akademiji. Po letih plesanja sem si želel pridobiti vsaj nek papir, ki bi dokazoval moj plesni uspeh ter me približal cilju postati profesionalni moderni plesalec. Odločitev seveda ni bila lahka, a je prinesla veliko več pozitivnih kot negativnih stvari. Res je, da imaš včasih domotožje, a ko veš, da se v tvoji državi ne bo veliko zgodilo na tem področju, veš, da ne zamujaš dosti. Koreografi in učitelji, s katerimi sem sodeloval v zadnjih treh letih, so razširili moj pogled na ples. Toliko stvari se dogaja po svetu in toliko je dobrih plesalcev. Tega ne bi nikoli vedel, če se ne bi podal na to pot.”

Tri leta že obiskuje rotterdamsko plesno akademijo. (Foto: Iris Anam Cara)
Jernej je končal tretji letnik v Rotterdamu, zdaj pa se odpravlja na študij v Barcelono, saj je uspešno  opravil sprejemne izpite za Institut del Teatre Barcelona. ”Študij na matični akademiji omogoča, da četrti letnik opravljamo kot prakso pri različnih, že uveljavljenih plesnih ansamblih po svetu. Tako bom od 1. septembra 2010 v Barceloni opravljal prakso za 4. letnik plesne akademije v Rotterdamu ter vzporedno obiskoval 1. letnik podiplomskega študija iz sodobnega plesa. Menim torej, da sem strokovni javnosti dovolj poznan in talentiran, saj so me sprejeli na Institut del Teatre Barcelona izjemoma brez diplome, ki jo bom zagovarjal v Rotterdamu maja 2011 po opravljeni praksi.”
V Barcelono je bil sprejet zaradi svojega talenta, kljub temu, da še ni končal šolanja v Rotterdamu. (Foto: Nina Bučuk)
Obkrožen je s samimi superlativi glede na uspešno dosedanjo kariero. Kot študent tretjega letnika je bil primoran slediti šolskemu programu in sodelovanje z drugimi plesnimi organizacijami brez dovoljenja plesne akademije v času šolanja ni bilo možno, razen nekaterih svetlih izjem. "Vodstvo akademije mi je zaradi predčasno opravljenih izpitov izjemoma dovolilo enomesečno sodelovanje s profesionalnim plesnim ansamblom iz Danske, s katerim smo imeli pet ponovitev celovečernega plesnega programa Outside in v kraljevem teatru Portscenen, Skuiespilhuset v Kopenhagnu. Kljub temu, da sem še vedno v izobraževalnem sistemu, se mi je kot najmlajšemu plesalcu v Evropi uspelo pridružiti Cross Connection Ballet Company, ki je del Royal Danish Ballet. Spomladi sem se potegoval na številnih avdicijah na Nizozemskem, Španiji in na Danskem. Uspešen sem bil pri Kamea Dance Company iz Izraela, De Stilte Dance Company, Nizozemska, Project Sally Dance Company, Nizozemska, Cross Connection Ballet Company, Danska. To so vsi plesni ansambli s katerimi sem imel možnost podpisa najmanj enoletnih sodelovanj. Matična akademija Rotterdam Dance Academy (RDA) me je predlagala kot edinega študenta 3. letnika (izmed 45 sošolcev) za prestižno Huygens štipendijo za odlične študente, katere pa mi na koncu niso podelili. Poleg tega sem bil letos kot edini študent RDA izbran za sodelovanje s Studio Martijn Berk iz Amsterdama, ki je izdelek poslal na festival POOL 10 – Internationale TanzFilmPlattform Berlin. Prav tako sem kot edini predstavnik tretjega letnika sodeloval pri svetovno znanem plesnem projektu Kylian/van Manen voor jonge dansers, ki je združeval tri vodilne plesne akademije  na Nizozemskem. Program je zajemal sedem plesnih del vrhunskih plesnih koreografov Jirija Kyliana in Hansa van Manena, ki sta večinoma koreografirala za Nederlands Dans Theater in Dutch National Ballet. Predstava je imela trideset ponovitev v različnih teatrih v sklopu Nizozemske turneje (Den Haag, Leiden, Nijmegen, Almere, Schiedam, Roosendaal, Dordrecht, Hoorn …).”
Slovenijo predstavlja v najlepši luči, a država zanj nima posluha. (Foto: Iris Anam Cara)
Kljub vsemu naštetemu in odplesanemu pa Jerneju ni uspelo pridobiti še nobene štipendije iz naslova Ministrstva za kulturo. Letos ga je ministrica Majda Širca zavrnila že četrtič. “Očitno nimam pravega priimka, težko je dobiti denar brez vez. Izredno sem hvaležen svojim staršem, ki mi stojijo ob strani že tri leta, predvsem finančno. Upam, da mi bo Slovenija kmalu prisluhnila. V Španiji so mi že odobrili štipendijo principal dancer v minimalni vrednosti, ki pokrije le stroške namestitve. Še zmeraj iščem dodatne finančne vire. Recimo v Rotterdamu so bili skupni stroški 10.000 evrov na leto. Živel sem v stanovanju z dvema cimroma v centru Rotterdama, na srečo deset minut peš od šole. Kot edini Slovenec na tej plesni akademiji že vrsto let več kot uspešno izkazujem svoj talent, ki pa žal s strani Ministrstva za kulturo nikoli ni bil podprt. Ne le, da predstavljam Slovenijo v najlepši luči, tudi dejstvo, da uspešno tekmujem v konkurenci z vrhunskimi profesionalnimi plesalci z vsega sveta, je omembe vredno.”
Se ga pa z veseljem spomnijo njegovi nekdanji pedagogi, ki so mu vedno stali ob strani in delali z njim pred odhodom v tujino, Željko Božič, Mirjam Podobnik, Kjara Starič, Goran Bogdanovski.
Mirjam Podobnik ima nanj krasne spomine: “K meni je prišel kot hip hop plesalec in bil je izredno dojemljiv za jazz in je hitro napredoval. Ima izjemen smisel za koreografijo in humor, kar se je videlo že v njegovem prvem solu za državno prvenstvo. Po šolanju v tujini ga v živo nisem videla, videla pa sem njegove posnetke in pri njem opazim ogromen napredek, za razliko od nekaterih, ki tudi študirajo v tujini. Mislim in upam, da še ni rekel zadnje besede.”
Koreografinja in pedagoginja Mirjam Podobnik upa, da Jernej še ni rekel zadnje besede.
Nikakor! O avdiciji za Institut del Teatre ali skrajšano IT je sanjaril dve leti. ”Ko sem dobil druge ponudbe, sem vsakomur sporočil, da žal še ne morem podpisati, ker zadnje avdicije še nisem opravil. Tako da sem bil ful presrečen, ko so me poklicali in povabili v Barcelono. Uspelo mi je s pomočjo knjige The Secret. Ja, knjiga deluje, če res verjameš vanjo, jaz sem dokaz," pravi Jernej, ki v teh dneh že pakira kovčke in sledi svojemu motu preko trnjev do zvezd!

View Gallery 5 Photos