V Cankarjevem domu (CD) Ljubljana so znova poskrbeli za štiri zabavne, praznične večere v okviru abonmaja Veličastnih 7, ko je na velikem odru Gallusove dvorane konec decembra gostoval francoski sodobni cirkus Le Roux z uprizoritvijo predstave Jelen v žarometih/A Deer In Headlights, in to kar tri večere zapored, 28., 29., 30., četrti, 31., pa še v slovo starega leta (ogled 28. 12.).
Francoski cirkus Le Roux je bil ustanovljen januarja 2014, ustanovili pa ga štirje izkušeni cirkuški umetniki z novo vizijo o cirkuških predstavah in njih umetniških usmeritvah: Yannick Thomas, Grégory Arsenal, Philip Rosenberg, in Lolita Costet. Yannick, Thomas in Philip so študirali na Državni cirkuški šoli v Montrealu, Lolita pa na Višji cirkuški umetniški šoli v Bruslju. Njihova prva predstava (2015), Slon v sobi, je požela veličastne uspehe, gostovali so v desetih državah in na festivalih v Avstriji, Edinburgu, Salzburgu in Hongkongu. Dvorane so bile razprodane, v pariškem Bobino celo beležili obisk petdeset tisoč gledalcev, in so leta 2017 osvojili nagrado étoile du parisien. Naslov predstave Slon v sobi je gotovo nenavaden, vendar pa je slon velika mogočna žival, tudi je prav prijeten in topel na pogled, pa še miroljuben, in se ga enači z vzdržljivostjo ter srečo, kot tak pa sila priljubljen tudi v stanovanjih, sobah, kjer pridobi različne ljubkovalne in igrive podobe. Tudi njihova nova predstava Jelen v žarometih (2019) nosi norčav naslov, tokrat povzet ob pogledu na žarnico, ki iskri podobo jelena ali ostric njegovih rogov, kar v danem trenutku na sceni eden od akterjev tudi glasno izreče.
Cirkuška zgodba nenavadnega naslova se začne po smrti gospodične Betty, ko njeni trije čudaški cirkusanti, otroci, znova vstopijo v družinsko hišo, kjer so nekoč skupaj bivali, prišli pa zaradi pogrebnih priprav. Hišo na podeželju se uzre najprej na uvodnem filmskem posnetku, kjer je viden travnik, na njem pa opazni srnjaki, tudi se naznani začetek zgodbe izza nekakšnih betonskih, odmevnih zidov. Naslednja scena pa že v gledališkem, stanovanjskem miljeju, prostoru, deljenem na tri scenske enote ali sobe, kjer ob vstopu neznanca steče vznemirljiv filmsko-gledališki scenarij igre, akrobatskih spretnosti, komičnih zapletov, kotalkanja, hoje po vrvi, tudi višinskih izstrelitev, predvsem pa fantastičnega ravnotežja ob premagovanju sile teže kar na tleh in v sobi, ob vhodnih vratih ali na mizi, med jedjo … ves čas pa ob glasbi Alexandra Stréliskega v duhu 60-ih let minulega stoletja, ko tudi hiša spominja na tista leta ameriškega (filmskega) podeželja, in ples step dobi svoj akcent v koreografiji Brada Musgroveja.
Ustvarjalci predstave so: Lolita Costet, Charlotte Satiou, Grégory Arsenat, Philip Rosenberg in Yannick Thomas, izvajalci pa: Coline Mazurek, Craig Gadd, Konana Larivѐre in Naël Jammal. Vsi do zadnjega so izredni animatorji, tudi umetniki pristne filmske igre, petja, plesa in fantastičnih akrobatskih oblik, smeha ter jasnega govora, besed (celo slovenskih napotkov), ki posegajo po višinskih decibelih, tudi zgovorne mimike in izpovedne pantomime v duhu ‘nemega’ Charlesa Chaplina, vse skupaj pa zapakirano v rolo francoskega norčavega šarma in vroče začinjenega humorja.
Zgodba niti ni za lase privlečena, saj ob snidenju treh dedičev po gospodični Betty gotovo zavlada glasnost, celo streljanje, mogoče bi se pripetil še umor, če ne bi bilo neznanega obiskovalca, tudi ne novega mladostnega obraza, ki se znajde v tej vročici mnenj, bahavosti, tekmovanja, in če se ne bi neznancu tako mudilo, ko šteje ure ali minute svojega tuzemskega obstoja. Na koncu pa se vse lepo zgladi, neznanec izgine, tudi ljubezen pridobi svoja krila, pravega ‘happy enda’ niti ni bilo, do izraza pa pride umirjena eleganca, tudi usklajenost akrobatskih razmerij, ki se likovno zlivajo z glasbo. Sodobni cirkus Le Roux aktivno posega po gledališki in filmski sceni ob zahtevnih koreografijah, usklajenih z akrobatskimi ravnotežji, ko govora ne zmanjka niti v njihovih neverjetnih ravnotežnih legah, tudi ne takrat, ko se vzdignejo v zračne višave (nekoč trapezne) sobnih dimenzij. Preskoki, premeti, letenja in leteča medsebojna podajanja se dogajajo brez trampolin pospeševalnikov ali odskočnih desk, ko sta tokrat moč in uigranost odriva v ospredju; nič manj impresivni niso trenutki statičnega premagovanja teže, ki slonijo le na eni roki, ob tem pa telo in okončine iščejo ravnotežja lastnih kotov in diagonal.
Predstava Jelen v žarometih je sila zabavna, je hitrostni vrtinec življenjskih in akrobatskih situacij, ki skupaj z glasbo vrtinčijo vrtoglave ritme, tudi nora akrobatska razmerja, ko ne manjka niti srčne človeške topline, in je vse v duhu časa, vsakdana, ki gledalce navduši, tudi povzdigne s sedežev. Francoski cirkus Le Roux z avtorsko uprizoritvijo Jelen v žarometih uspešno posega po novi cirkuški izraznosti, ko se inovativno usmerja in mreži z gledališko in filmsko sceno, cirkusu pa odpira nova scenska obzorja.
