Je Irek Muhamedov out, Regina Križaj in Sanja Neškovič Peršin pa in?

V sredo, 15.5.2013, je vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana predstavilo novosti prihajajoče gledališke sezone 2013-2014, ki začenja svojo programsko pot s septembrom 2013 in zaključuje ob  koncu junija 2014. Tisto, kar plesno sfero in ljubitelje baletne umetnosti najbolj zanima, je gotovo baletno področje umetniškega programa ljubljanske operne hiše.

Umetniški vodja ljubljanskega baleta gospod Irek Muhamedov je svoje plansko razmišljanje usmeril na področje klasičnih baletnih del in baleta sodobnejšega časa, ki zajema obdobje 20 in 21. stoletja, s pomembnim ciljem, da predstave zaposlijo celotni ansambel. In tako kot je že stalnica obeh naših baletnih institucij, ljubljanskega in mariborskega baleta, sta v tej sezoni na sporedu dve novi baletni (eno klasično in eno sodobno) deli poleg že obstoječega programa baletnih uprizoritev. V Ljubljani bo na sporedu baletni program minulih sezon: Coppélia na Montmartru, Romeo in Julija, Hrestač – Božična zgodba, Silfida in predstava za otroke Picko in Packo.

Klasična baletna premiera bo ugledala dan že 17. oktobra, in to je baletna zgodba o uspavani lepotici Trnuljčica/Spjaščaja krasavica, na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega in po koreografiji Mauricea Petipaja. Koreografijo za ljubljanski balet bo postavil Irek Muhamedov, ki se bo lotil tudi lepotne okrajšave, namreč štiri dejanja se bodo morala strniti v dve, kar pa od koreografa zahteva več dodatnega dela in še več umetniškega razmisleka.

Druga baletna premiera bo stekla v drugi polovici sezone 10. aprila 2014, in to bo sodobna predstava z naslovom Baletni večer koreografov Fredericka Ashtona in Yurija Possokhova. Dela sira Fredericka Ashtona (1904-1988) še niso bila na sporedu slovenskih baletnih odrov. Uprizorila se bo njegova koreografija Marguerite in Armand na glasbo Franza Liszta – Sonata za klavir v h-molu, S 178, s predstavo pa se bo hkrati obeležila tudi stoletnica koreografovega rojstva. To svoje delo je Ashton ustvaril leta 1963 v poklon enkratnemu plesnemu partnerstvu – duetu Rudolfu Nurejevu in Margot Fonteyn in po navdihu Dumasovega romana Dama s kamelijami, ki je davne dni navdihnil tudi Verdija za njegovo opero Traviata.

 
Drugi del tega Baletnega večera pa je namenjen sodobnem ruskem koreografu ki živi in uspešno deluje v ZDA in je rezidenčni koreograf baletne hiše v San Franciscu, Yuriju Possokhovu, ki bo  predstavil svojo nedavno koreografsko uspešnico Klasična simfonija na glasbo Sergeja S. Prokofjeva/Simfonija št.1 v D.duru op.25, Klasična. Navdih za Klasično simfonijo so Possokhovu bili njegovi lastni spomini na čase preživete na baletni akademiji Boljšoj v Moskvi in v poklon njegovim takratnim učiteljem.

Na zastavljeno vprašanje, koliko časa bo gospod Muhamedov vodil ljubljanski balet in kakšni so njegovi bodoči načrti, je odgovoril, da ima sklenjeno pogodbo z vodstvom ljubljanske Opere do oktobra 2014, za njegovo možno sodelovanje z ljubljanskim ansamblom tudi po pogodbi pa ni dal ravno jasnega odgovora, kajti menil je, da ni vse v njegovih rokah. V tako kratkem času gotovo še ni vsega izpovedal, tudi njegovi delovni načrti  z ljubljanskim ansamblom niso še povsem zaključeni. Če ga operna hiša potrebuje, bo tudi naprej rad sodeloval, če pa ne, se bo pač poslovil. Mnenja je, da vsak vodja pusti svoj pečat, ki se lahko prenaša tudi naprej in vpliva na vsesplošni napredek ansambla, skupine.

Kot vemo, je na mesto ravnatelja začasno postavljen v.d. ravnatelj Opere Peter Sotošek Štular, nekdanji direktor ljubljanske Drame, sicer se bo razpis za to delavno področje ponovil še enkrat v juniju. Kontakti umetniškega vodstva z gospodom Štularjem se v kratkem tudi že  planirajo. Sicer pa se je začetno navdušenje baletnega ansambla nad umetniškim vodenjem Ireka Muhamedova precej ohladilo. Plesalci namreč niso več naklonjeni njegovemu načinu dela, še posebej jih moti tandem delovanja z njegovo ženo Mašo, ki vodi vse baletne priprave. Zato so vse glasnejše govorice, da naj bi novi direktor Sotošek Štular takoj zamenjal Mukhamedova in njegovo ženo, na mesto umetniškega vodje baleta pa postavil balerini ali Regino Križaj ali Sanjo Neškovič Peršin. Slednja ima seveda več možnosti, saj je žena Blaža Peršina, direktorja Mestnega muzeja, ki visoko kotira v krogih trenutne vlade. Hudo moteč je tudi honorar dosedanjega umetniškega vodje in njegove žene. Muhamedov za svoje delo prejema mesečno okoli 10.000 evrov bruto, njegova žena pa 4000 evrov bruto.

Ljubljansko Opero, pa čeprav v prenovljeni hiši, še pestijo finančne težave, zato so se dogovorili (tudi z gostujočimi umetniki), da se vsi honorarji znižajo za 50 odstotkov, za skoraj toliko, koliko so bile zmanjšane tudi njihove letošnje programske dotacije. Pripravili so dva nova abonmaja poleg obstoječih: torkovega, četrtkovega, petkovega in sobotnega. Novost je obnovitev premiernega abonmaja in družinskega abonmaja, ki omogoča staršem oziroma družinam z otroki ogled abonmajske ponudbe za mlajše, in seveda ob tem tudi ob ugodnejšem nakupu vstopnic, sicer po novem ponujajo tudi več cenovno nižjih sedežnih prostorov.
In tako kot je bilo rečeno, se baletni ansambel aktivno vključuje tudi v operne uprizoritve, kjer imajo koreografije svojo izpovedno in slikovito besedo – glas, kdo pa bodo novi koreografi, je kot običajno prepuščeno izbiri režiserjev. Operni program, ki ga je predstavil umetniški vodja opere Milivoj Šurbek, predvideva štiri premiere v izvedbi solistov, zbora in orkestra ljubljanskega opernega ansambla. V slovenskem jeziku se bo pelo Straussovega Netopirja, Rossinijevo komično opero v dveh dejanjih Seviljski brivec. Drugi dve premieri pa bosta Verdijev Ples v maskah in Rigoleto Giuseppe Verdija.
Vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana upa, da bo s tako planiranim in umetniško bogatim programom lahko privabilo tudi vseh svojih tisoč sedemsto abonentov, ki so pred večletno obnovo stavbe Opere polnili gledališko dvorano, v času obnovitvenih del pa se je to število žal skoraj razpolovilo, v novih pogojih pa se krivulja rasti obiskov spodbudno viša. 

View Gallery 8 Photos