Intakt praznoval svoj petindvajseti rojstni dan

Petindvajset let delovanja na plesnem področju je hvalevredna obletnica še posebej na področju sodobnega plesa, ki se že od časov druge svetovne vojne bori za svoj košček prostora v slovenski deželi, pa čeprav je bilo vedno veliko interesentov za to zvrst in še prav posebej zanimanja med mladimi. Meta Vidmar in Katja Delak sta morali na začetku 20. stoletja, v času med obema vojnama, postaviti svojo zasebno plesno šolo, da se je lahko plesna sodobnost umestila v Ljubljano in da so iz šole Mete Vidmar izšle prve plesalke, ki so dodale še svoj pečat plesni moderni v drugi polovici 20 stoletja: Marta Paulin – Brina,  Marija Vogelnik in Živa Kraigher. In tudi one so okusile bridkost borb za plesni prostor, ne le kot pojem in možnost delovanja, ampak konkretno tudi za prostornino s primerno talno podlago, na kateri bi se lahko ples poučeval in razprostiral. Nič manj borb za prostorsko in plesno eksistenco ni čakalo Ksenije Hribar, ko se je v 80-tih vrnila v Slovenijo in začela pot profesionalizacije sodobnega plesa ter ustanovitve Plesnega teatra Ljubljana /PTL.

O prostoru in Plesnem studiu Intakt razmišljam, ker se je novonastalo plesno društvo leta 1987 vse od samega začetka kar nekajkrat znašlo v prostorski stiski in se tudi temu primerno organizacijsko prilagajalo. PS INTAKT je najprej gostoval v dvorani Zbornica na Kersnikovi 4, kjer si je delil prostor še z PTL,  ZKOS, Kinetikonom in Igralskim studiem Vajevec. Ko je PS INTAKT postal del ŠOU/ študentske organizacije  Ljubljana, z uradnim imenom Plesni studio INTAKT ŠOU Ljubljana, se je preselil v Študentsko naselje, v Rožno dolino v prijetno dvorano z ogledali in baletnimi drogovi; ogledala je še postavila Ksenija Hribar. Zgodba INTAKTA se je začela z Matjažem Faričem in Vesno Lavrač, ki sta bila ustanovitelja in sta umetniško vodila PS Intakt. Od leta 1992 je bila v INTAKTU aktivna tudi Nataša Tovirac. Med vodji INTAKTA v teh začetkih 90-ih je zapisana še Lena/Helena Knific, ki je plesno zorela v Studiu za svobodni ples. Pomladi 1986 me je Lena zaprosila, da za njo pripravim koreografijo, s katero bi se potem predstavila na plesni akademiji v Nemčiji. Pripravila sem Ples v belem, ob jutranji rosi na temo impresionistov,  mladosti in poslavljanja. Prva premiera se je zgodila 1986 v Šentjakobskem gledališču, druga dopolnjena z diapozitivi  impresionistov pa junija 1987 v Cankarjevem domu v Mali (Kosovelovi) dvorani. Torej v letu 1987 se je postavil INTAKT in Lena je odšla na svoje plesne akademske študije v tujino. Na nek način smo v naši mali zeleni deželi vseskozi medsebojno povezani; so te povezave slučajne … ali pa ne …  Leni je uspel vpis na plesno akademijo, plesno je delovala v Berlinu in Amsterdamu, pozneje se usmerila na  Plesno terapijo za otroke v Nemčiji, kjer z družino živi in še naprej vodi plesne otroške ure. Po akademiji in vrnitvi v Ljubljano pa se je zapisala INTAKTU, ki ga je v teh začetnih 90. vodila in v njem  aktivno  delovala. 

V  času od leta 1992 pa do 1996 sta poleg Nataše in Lene INTAKT vodila še Uršula Teržan in Gregor Kamnikar. Leta 1996 pa je vodstvo INTAKTA prevzela Tanja Skok in ustanovila Repertoarno skupino Studia INTAKT. To je bil čas ,ko je v INTAKTU na urah sodobnega plesa bilo tudi 30-40 mladih in je bila dvorana študentskega naselja gibalno natrpana. V dnevniku Večer sem pisala o Plesnem studiu INTAKT ŠOU Ljubljana, ki združuje nadarjene plesalce in jim odpira možnosti delovanja s priznanimi koreografi, ter o njihovem cilju oblikovanja raznolikega plesnega repertoarja. Članek z naslovom Pristni dragulji plesne umetnosti je izšel 8. 8. 2000 po zanimivi predstavi INTAKTA v PTL in v povezavah z Dunajem ter Parizom: KRIŽIŠČA – večer sodobnega plesa PS INTAKT.

V prvem delu tega večera je najprej stekla letna produkcija INTAKT: Večer plesa v predstavitvi plesnih skupin in plesnih zvrsti s pedagogi in koreografi: afriški ples SEKIABU/Nagm Eldin Mohamed; MUZIKA BARUZIKA/Nataša Tovirac; Funky jazz ROXANNE/Dimitri Curteau; DROG/ balet Uršula Teržan; MENGIB/Jana Menger; TRI, ŠTIRI…ZDAJ/cunningham Tanja Skok in PRODROKEGY /Igor Sviderski. V drugem delu pa so se predstavili gosti z Dunaja pod vodstvom Granta McDaniela s predstavo študentov prvega letnika dunajske sodobne plesne šole: Variation for two Tulips/ Variacija za dva tulipana. Ob financiranju  medsebojnega sodelovanja različnih programov študentov in pedagogov Evropske skupnosti Leonardo Da Vinci je tudi INTAKTskupaj z dunajskimi gosti nastopil še na Dunaju.

Repertoarna predstava INTAKTA, ki so jo ta večer uprizorili, je vsebovala še dve deli: GLOBOKO VDIHNI, koreografija Tanje Skok s plesalkami Dalanda Diallo, Katja Kosi, Katra Kodela, Nataša Srhoj, Špela Kramar ter koreografijo Eče Dvornik SEKLJANO SEKANO DROBLJENO v izvedbi plesalk Neže Mravlje, Petje Sovilj, Mojce  Klemenčič in Dalande Diallo. Eča Dvornik deluje že 30 let v Parizu kot plesalka, koreografinja, kritičarka in pedagoginja. Z gibanjem in plesom je začela v Kinetikonu, pozneje in nekaj časa pred odhodom na plesno Akademijo v Pariz se je pridružila Studiu za svobodni ples v Ljubljani.

V PS INTAKT je postavljen program sodobnega in ustvarjalnega plesa namenjen različnim generacijam, z letom 2000 in ob strokovnem vodstvu Nataše Tovirac pa so se odprla plesna vrata še otroškim skupinam, otrokom in mladim od 4  do 14 let. Vsa ta leta do danes je v PS INTAKT plesalo okoli 4000 mladih željnih sodobnega in ustvarjalnega plesa.
Poleg omenjenih pedagogov in koreografov so v INTAKTU sodelovala praktično vsa znana imena slovenske plesne scene, od tujih pa bi omenila še nekatera: Fred Lassere, Damaas Mithras Thijs, Frei Faust .., klasični balet, ki je sestavni del njihovega plesnega programa, pa so poučevali Maritza Galaz, Matej Selan, Lane Stranič …

Iz tujine so v Slovenijo na veliko prihajali plesalci, koreografi in pedagogi na seminarje in programe, ki jih je v  80. organiziral ZKOS (JSKD) pod strokovnim vodstvom Neje Kos za plesno področje. Tako se je v teh letih praktično do konca 90-ih široko odpiral slovenski plesni prostor in tujci so bili vabljeni, tudi več let delovali v plesnih skupinah, društvih, na profesionalni sceni in bili prisotni v tekmovalnih plesnih programih; najdaljši staž v tovrstnem delovanju sta imela Fred Lassere in Maritza Galaz, ki sta tudi obdelala največ plesnih skupin po mestih Slovenije.
Z domačimi in gostujočimi pedagogi ter koreografi je PS INTAKT postavil široko zasnovan plesni program namenjen otrokom, mladostnikom in vsem tistim, ki si ne glede na starost in znanje želijo ustvarjalnega plesnega navdiha in je slovenski plesni sodobnosti tako dal tudi svoj vidni pečat, saj so se v njegove plesne vrste poleg že omenjenih postavljala in oblikovala tudi še druga razpoznavna imena današnje plesne scene, kot so: Mala Kline, Lea Jurišič, Irena Tomažin, Petra Žist, Bara Kolenc …

Z letom 2003 je umetniško vodstvo INTAKT-a prevzela tudi Nataša Tovirac, istega leta je PS INTAKT registriran kot samostojno društvo; pridobili so si  tudi nov plesni prostor, prostorno zračno in svetlo dvorano na Poljanah. Vsako leto so v INTAKTU prirejali letne produkcije, ob 25-letnici so to storili prav svečano na Velikem odru Kulturnega centra Španskih borcev. Umetniški in programski vodja je Nataša Tovirac, za oblikovanje dobre odrske svetlobe pa je poskrbel Luka Curk, produkcija PS INTAKT je stekla tudi ob podpori JSKD RS.

Svoji plesni produkciji ob praznovanju 25. oletnice delovanja društva  PS INTAKT so dali naslov Ne čakaj zamanj. Menim, da naslov namiguje na pretekli (davni čas) 25 let, ko so cveteli glasbeni festivali tako v Sloveniji kot v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in se je še pelo na slovenska besedila, na  pesem Ne čakaj na ma,j ki je bila tudi del glasbene kulise tokratnega plesnega programa INTAKT; nastala je v 60-tih (spomnimo se filma Vesna II), tekst Frane Milčinski – Ježek, skladba Borut Lesjak. Naslov daje obenem spodbudni zagon ustvarjalnim procesom, ki so jim v teku četrt stoletja sledili vsi ustvarjalci, pedagogi, koreograf , plesalci in voditelji PS Intakt ter ga tako pripeljali v njegovo zrelo ustvarjalno obdobje 25 let. Popularna glasbena zgodovina in sodobni ples naših dni sta se tokrat prepletali na produkciji PS INTAKT, dokaj nenavadna kombinacija, redko prisotna na ustvarjalni plesni sceni, in je vendar zdržala .

Na omenjeni glasbeni posnetek in v koreografiji Maje Kalafatić Ne čakaj zamanj so ustvarjale in plesale članice skupine sodobni ples 2 – projektna skupina. Maja Kalafatić zna svoji skupini navdihniti plesni izraz in z njimi poglabljati ter povezovatigibalne strukture.
Hudomušen in docela realen delovni naslov Potpotimvpot je dal Igor Sviderski svoji koreografiji, ki jo je pripravil za mlajšo skupino sodobni ples 1. Koreografije Igorja Sviderskega, ki jih pripravlja za svoje učence, so tehnično zahtevne in kot vedno rahlo zabavno obarvane.
Jasna Knez, učenka Žive Kraigher in ena od ustanoviteljic Studia za svobodni ples je na slovenskih plesnih odrih prisotna že od otroštva, že več kot pol stoletja. V INTAKTU se je odločila, da zadosti plesno poželenje starejšim članicam, ki so svoj čas tako kot ona plesali pri Živi Kraigher ali v Studiu za svobodni ples  tudi še kje drugje), in to še v času, ko se je na svoje noge postavljal PS INTAKT, dve sta  bili prisotni tudi ob tem nastopu Majda  Černič in Maja Nemec.
Jasna Knez se je še posebej posvečala ženski plesni mehkobi in gibalni intimi, tudi plesu žensk vzhoda, juga, skratka ženski ustvarjalni energiji, plesni ekspresiji, ki jo v terminologiji Žive Kraigher pojmujemo izrazni ples. Naslov njene koreografije Gibne Dame oblikuje celoto, v kateri  vsaka od petih nastopajočih Dam pridoda še svoj delček plesne ekspresije. 
Plesalka in koreografinja Sabina Schwenner je bila zadolžena za mlade plesalke in je skupaj z njimi stkala simpatično Orionovo meglico ( friksi-ustvarjalni ples 8-13 let). Posebno pozornost pa je pritegnil duet plesalk Sabine Schwenner Prijateljici: Sare Bajc in Marjetke Jesenko ob spremljavi na flavti Marice Jesenko.
Svoj poseben prostor in na začetku programa so dobili otroci pod vodstvom Nataše Tovirac in baletnih pedagoginj Špele Repar ter Dominike Kacin.
Natašine bube (otroci 5-6 let) so se obračale in poskakovale v prisrčni plesni igrivosti: Valčkanje. Sanjam, da sem vila je naslov malih bisernic (5-7 let) v baletni  koreografiji Špele Repar, in njene vile so se o potrudile ter vživele v svoj ples. V koreografiji Dominike Kacin pa so prav zares plesali svojo pravljico Snežica in Rožica (navdih Grimmova pravljica) – modrini v starosti 6-8 let, poskočni mali plesni trio: Živa, Maja in Livija .
V PS INTAKTu  posebno pozornost namenjajo vsem, ki želijo plesati, vendar so v izvedbi svojih željah fizično omejeni. Tako sta v tokratni produkciji gostovali Urška Urbančič in Sandra Đorem s koreografijo: Do– Pustite plesati, Urška na vozičku s plesno ustvarjalko Sandro ob glasbi Braneta Zormana. Urška je zelo spretna v vodenju in obračanju svojega vozička po taktu glasbe, Sandra pa jo v svojem plesu dohiteva, lovi, obrača, preprijema, skratka skupaj domiselno in prav prijetno zaplešeta ob zvokih melodije.
Gostja tega plesnega večera je bila tudi plesna skupina s posebnimi potrebami – skupnost Barka, ki je gledalce lepo presenetila in požela obilo aplavza za svoj odrski nastop v koreografiji Nataše Tovirac Malo tu, malo tam. Nataša že več let sodeluje s to skupino in vsak njihov nastop je mali odrski dogodek, v katerem vidno uživajo vsi, tako nastopajoči kot  gledalci vseh generacij.
Program produkcije je še spremljala otvoritev razstave fotografij ob 25. obletnici delovanja PS Intakt, s posnetki iz njihovih predstav avtorjev fotografij: Nada Žgank, Miha Fras, Milena Bregar, Žiga Rebolj.

View Gallery 10 Photos