Letošnji 38. festival napoveduje množico predstav, delavnic, razstav in vsega, kar dela festival prepoznaven.
Dunaj je v nizkem startu pred letošnjim festivalom ImPulsTanz, ki se je lani zavoljo korone odvil samo na nekaj odprtih prizoriščih. Odpadla je večina programa, zato je programska ekipa pred 15. julijem, ko se festival začne, pred tednom dni organizirala tiskovno konferenco in predstavila letošnji program.
Veselo druženje po skoraj dveh letih se je odvijalo na strehi na novo odprtega prostora MQ Libelle nad Leopold muzejem. Vzdušje je bilo sproščeno in intenzivno, udeležba zainteresiranih velika.
Za omizjem so sedeli vsi, ki so sooustvarili letošnji program, nekateri umetniki pa so se prek zooma javili na ’tiskovko’ in razložili, kako je korona vplivala na njihovo ustvarjanje. Seveda je ’tiskovka’ bila drugačna od tistih iz prejšnjih let in tudi festival nikoli ne bo več takšen, kot je bil. Manjkal je Ismael Ivo, veliki iniciator in ustanovitelj ImPulsa, ki je preminil letos pomladi zaradi komplikacij s covidom. Njegov duh je bil in bo vedno z ekipo in z nami, ki festival spremljamo že skoraj od njegovih sramežljivih začetkov.
Karl Regensburger, direktor festivala, je že na začetku povedal, da bo 1. avgust posvečen Ismaelu. Na odru Volksteatra se bo zvrstila plejada imen sodobnega plesa, na katere je Ismael hote ali nehote imel vpliv. Od Iva Dimcheva do Louise Lecavalier, Joseja Aguda, Dade Masila …
Program predstav obsega 61 produkcij na enajstih prizoriščih − od že omenjenega Volksteatra do Odeona. Na festivalu bomo priča 18-im svetovnim premieram, 36-im avstrijskim premieram, trem predstavam, ki sodijo v kategorijo ImPulsTanz Classics, in devetim performerjev v skupini [8:tension] mladi koreografi.
Jasno, da nas veseli, da se je v glavni program končno uvrstila tudi slovenska predstava, in sicer Brina: Kinestetični spomenik avtoric Leje Jurišič, Bare Kolenc in avstrijskih partnerjev: Petra Kutina, Patrika Lechnerja in Marhiasa Nenza. Premiera bo 6. avgusta v Mumoku (Museum moderner Kunst Stiftung Ludwig Wien) v Museumsquartier, sledilo bo več ponovitev. Slovensko premiero performansa pa ste si lahko ogledali včeraj (17. 6.) na festivalu Spider v Plečnikovem letnem gledališču v Tivoliju, ponovitev pa ujamete danes na isti lokaciji ob 23.00.
Še ena Slovenka bo pela in plesala na Dunaju, in to je Irena Z. Tomažin, ki bo del ekipe Plastic Party Vienna, in to prav v prostoru, kjer se je odvijala tiskovna konferenca. Irena bo tudi del plesnih delavnic v Arsenalu, kjer bo tudi Urša Rupnik, že tradicionalno asistentka legendi Joeju Alegadu.
No, delavnice, kar 190 jih bo, oblikuje pa jih Rio Rutzinger, bodo seveda izvajane pod koronskimi ukrepi, in letos se številka sodelujočih plesa željnih vrti okoli 2000, saj mora med sodelujočimi biti razdalja. Tudi vsa testiranja udeležencev bodo potekala v Arsenalu, za vse brezplačno, kar je omogočilo mesto Dunaj. Festival ima letos na voljo mnogo več sredstev, saj je polovica lanskih prenešena v letošnji program. Tako je budžet z običajnih 5,5 milijona zrasel na 7,7 milijona. Karl je zadovoljen in pravi, da jih bo seveda dobro porabil tudi zato, ker bodo nekateri nastopajoči bivali na Dunaju 14 dni pred napovedano predstavo zavoljo karantene, kar absolutno dviguje stroškovnik.
Sicer upa, da se do 15. julija ta ukrep deloma omili ali vsaj sprosti. Vsekakor pa bodo pogrešali udeležence iz Avstralije in Nove Zelandije pa Kanade in Amerike, ki so vsako leto polnili tako plesne dvorane v Arsenalu kot sedeže v dunajskih gledališčih. Vsi čakamo na novo normalo. Festival se bo odvijal mesec dni do 15. avgusta, in kot pravi izvršna svetovalka ministrstva za kulturo in znanost Veronica Kaup–Hasler: “ImPulsTanz je zaznamoval mesto Dunaj in je za avstrijsko prestolnico zelo pomemben festival.”
Na festival se bo letu odsotnosti podajam tudi jaz in TV-reportažo si boste lahko ogledali v prvi septembrski oddaji na TV3. Ker pa je spletni portal tudi medijski partner festivala, vas seveda o dogajanju obveščam tudi online.
