Gordana Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma Celje. Naše uvrstitve na Opusu so vsako leto odlične

Gordana Stefanovič Erjavec

Vodja Plesnega foruma Celje Gordana Goga Stefanovič Erjavec je z letošnjim izkupičkom na državnem tekmovanju Opus 1 izjemno zadovoljna!

Kaj tebi, Goga, pomeni kot pedagoginji, da tvoji varovanci in varovanke sodelujejo na tekmovanjih in kaj konkretno na Opusu?
Sodelovanje mojih plesalcev na Opusu se mi zdi izjemnega pomena. V prvi vrsti se mi zdi pomembno, da se najprej opogumijo ustvariti lasten ples. Odločitev je prvi korak. Potem razmislek, kako začeti, kako graditi neko temo in jo razviti v eno celoto. Tako spoznavajo proces ustvarjanja plesa. Raziskujejo gibalne materiale, sledijo notranjim občutkom, povezujejo se sami s seboj. Premagujejo trenutke negotovosti in krize, ko jim ne gre. Vse to so dragocene izkušnje za življenje. Opus je hkrati edina priložnost, da mladi plesalci iz vse Slovenije predstavijo svojo plesno ustvarjalnost in se pomerijo med seboj v umetniškem plesnem ustvarjanju.

Ajda Pogelšek s točko Intro si je priplesala zlato priznanje v kategoriji XS. (Foto: Anka Simončič)

Verjetno si že od vsega začetka zraven pri Opusih? Kaj se je spremenilo od takrat pa do danes?
V Plesnem forumu Celje sem že od samih začetkov v osemdesetih letih spodbujala ustvarjalnost svojih plesalcev. Vsako leto smo imeli avtorske večere, na katerih so se različne generacije plesalcev predstavile občinstvu s svojimi plesi. Šele pozneje, v začetku devetdesetih se je razvil tudi Opus pod okriljem JSKD, ki je v prvih letih potekal v celjskem gledališču. V tistem času še ni bilo veliko prijavljenih plesalcev, zato je potekal kar v gledališki avli. Iz leta v leto je naraščal interes mladih plesalcev za sodelovanje, zato je tudi Opus postajal vedno bolj pomemben. V prvih letih je tričlanska žirija ocenjevala plesalce kar z dvigovanjem ocen v živo, med občinstvom. Zaradi tega so bile nemalokrat težave, saj je občinstvo glasno navijalo ali negodovalo ob odločitvah žirije. Danes je to veliko bolj urejeno. Vsako leto se na Opus prijavi več kot dvesto udeležencev, ki svoje plesne miniature po starostnih kategorijah predstavijo na regijskem tekmovanju. Za vsako kategorijo je izbrana posebna žirija, ki izbere okoli polovico plesov za državno tekmovanje. Državni Opus poteka dva dni en mesec pozneje, na njem se v dveh dneh po kategorijah še enkrat predstavijo izbrani plesi, ki jim izbrane žirije dodelijo zlata, srebrna ali bronasta priznanja.

Neža Pogelšek in njen Nevidni mlašč in zlato priznanje v kategoriji S (foto: Anka Simončič)

So takšna tekmovanja vedno dobra, so spodbuda ali kdaj tudi odmagajo, ker so pač pričakovanja večja?
Sodobni ples sodi v zvrst umetniškega plesa, ki ni ravno tekmovalnega značaja in so kriteriji popolnoma drugačni kot pri športnem plesu, se nam zdi vendarle pomembno, da imamo vsaj eno prireditev, ki spodbuja ustvarjalnost mladih plesalcev. Tako se lahko s svojimi plesnimi kreacijami preizkusijo pred občinstvom, žirijo in pred preostalimi plesalci iz Slovenije. Čeprav so v večini primerov takšna tekmovanja dobrodošla spodbuda za plesalce, se nemalokrat zgodi tudi kakšno razočaranje. V sodobnem plesu je namreč zelo težko natančno določiti kriterije. Najpomembnejši so scenska prepričljivost, jasnost ideje in iskanje lastnega gibalnega jezika. Vsaka žirija je sicer sestavljena iz različnih plesnih strokovnjakov, ki gledajo vsak s svoje perspektive dojemanja plesne umetnosti, tudi malce subjektivno, zato se včasih zgodijo tudi razočaranja .
Ampak verjamem, da je tako na vseh tekmovanjih. Pri nas se je samo enkrat zgodilo, da sta bili plesalki tako razočarani in da nočeta več sodelovati, ker se je takratna žirija odločila, da sploh ne podeli zlatega priznanja v njihovi kategoriji, čeprav bi si ga resnično zaslužili.

V kategoriji XS duet pa sta slavili Nuša Jerman in Tisa Trefalt s točko Skupaj na razen. (Foto: Anka Simončič)

Če primerjaš letošnje vaše uvrstitve z lanskimi in predlanskimi, recimo, je bilo letošnje leto uspešno, zelo uspešno ali je kanček razočaranja zraven?
Naše uvrstitve na Opusu so vsako leto odlične. Tudi lani in predlani smo dobili po tri zlata in dve srebrni priznanji. Da ne omenjam še vsa leta nazaj, ko smo ob odličnih uvrstitvah prejeli še produkcijske nagrade na mednarodnih Opusih (Ana Cvelfar, 2020; Kaja Vajdetič, 2018, ki sta bili izbrani tudi za izraelski plesni festival 2019). Več kot zadovoljna sem z našimi letošnjimi uvrstitvami: tri zlata in eno bronasto priznanje. Kot sem prej omenila, nikoli ne veš, kako se bo žirija odločila, in moram priznati, da nisem imela nobenih pričakovanj. Zato so me naše odlične uvrstitve še posebej razveselile. Je pa res, da sem si največ obetala od dueta, ki je potem dobil bronasto nagrado. Nikoli ne veš.

PF Celje je na krilih plesa že 42 let; na fotografiji Gea Erjavec in Nik Rajšek. (Foto: arhiv PF Celje)

Kam in kako naprej? V kaj usmerjaš letošnje sile?
Trenutno smo pred premiero otroške plesne predstave Kateri letni čas je najlepši?, v kateri se letni časi kregajo, kateri je najlepši. V predstavi pleše 20 plesalk otroških skupin PACKA in PIKA. Premiera bo 23. marca ob 18.uri v Plesnem forumu Celje. Hkrati se pripravljamo za koprodukcijski plesno glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, v kateri bo sodelovalo 22 plesalk iz Plesnega foruma Celje pod mojim koreografskim vodstvom in Orkester flavt in kitar iz mesta Singen v Nemčiji pod vodstvom flavtistke Reinhilde Hoffman. Predstava bo narejena na podlagi istoimenske glasbene pravljice, ki sta jo ustvarila Blaž Pucihar in Ana Kavčič Pucihar. Premiero v Nemčiji načrtujemo 27. maja, v Celju pa 8. junija. Vmes se še pripravljamo na regijsko srečanje plesnih skupin V plesnem vrtincu, ki bo potekalo v naši dvorani 15. aprila. Kot vidiš, plesnih energij in navdihov nam ne zmanjka.
Hvala za pogovor in naj se vse realizira, kot se mora!