Na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje kar nekaj plesnih predstav
Danes se uradno začne legendarni gledališki Festival Borštnikovo srečanje, in to 55. po vrsti. Prejemnik najvišje nagrade Borštnikov prstan je znan, to je igralec Peter Boštjančič, preostale nagrade bodo znane prihodnjo nedeljo na podelitvi, ki jo režira umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug. Kot že nekaj zadnjih let do zdaj je na programu kar precej plesnih oziroma gibalnih predstav. Začne se z otvoritveno Plamenečo vodo v izvedbi Balet HNK Ivana pl. Zajca Rijeka (HR). Sicer bi morala odpreti Borštnika skupina tanzmainz, a je zavoljo epidemije odpovedala celotno načrtovano turnejo. Gostovanja smo se veselili, predvsem ker v skupini pleše slovenska plesalka Marija Slavec. Članek si lahko preberete tukaj: https://www.paradaplesa.si/tristosestdeset/marija-slavec-res-sem-si-zelo-mocno-zelela-nastopiti-pred-domacim-obcinstvom-saj-se-sploh-ne-spomnim-kdaj-sem-nazadnje-nastopala-doma/
Smo pa seveda tudi radovedni, kaj nam prinaša reško gledališče oziroma tamkajšnji plesalci na čelu s kretskim koreografom Adonisom Foniadakisom. Adonis prihaja z juga Krete, iz kraja Irapetra, kjer je začel s plesom v lokalni šoli z Niki Papadaki. Nadaljeval v Atenah, dobil štipendijo za šolanje na sloviti Rudra Bejart Lausanne, kjer se je šolal med 1992 in 1994. Jasno, da ga je opazilo ostro oko Mauricea Bejarta, ki ga je angažiral v Bejart Ballet Lausanne (1994−1996). Njegova kariera je šla samo strmo navzgor. Sodelovanje z Lyon Opera Ballet (1996−2002) pa Saburom Teshigawaro do ustanovitve lastne skupine Apotosoma. Zdaj je umetniški direktor baleta Grške nacionalne opere.
O predstavi koreograf razmišlja: “Voda je vir življenja, a je obenem tudi uničujoča sila. Nujna je za preživetje, mnogi usmerjajo njene tokove v pridelavo hrane, nekateri jo izkoriščajo za finančni dobiček, a nihče je prav zares ne more obvladati. Izjemnost vode je v njeni dualnosti, njena neznosna lepota v kontrastih: če se ji prepustimo, voda sprošča in nas lahko popolnoma umiri. Toda njeni kataklizmični valovi zmorejo z enako lahkoto pustošiti in odplakniti vse pred seboj. Koreografija se osredotoča na kontrastne nravi vode, raziskuje reakcije in prilagoditve človeškega telesa nanjo; ne da bi istočasno pozabila na njen čustveni in metafizični vpliv na človeško dušo, se posveča metaforičnim dimenzijam, potencialu vode kot referenčne točke orisa človeških značajev in življenjskih situacij. Tekoča voda lahko denimo simbolizira izziv, vitalnost, zmago ali spremembo … in vznikne kot točka fuzije – konceptualne in fizične združitve človeka in vode. Posameznik s te točke zavzame novo gledišče o realnosti, v kateri je vsakdo neznaten in krhek kot kaplja vode, toda v primeru skupnega delovanja, v slogi, ki je usmerjeno k dobremu cilju, lahko tudi človeštvo (tako kot voda) premaga tako rekoč vse ovire – noben virus ni tako močan, da bi mu podleglo, in prav nobena krivica ne obstaja, ki je ne bi bilo mogoče popraviti.” Predstava je bila premierno odplesana 27. julija v okviru Reke − kulturne prestolnice Evrope. Plešejo: Tea Rušin, Ksenija Krutova, Laura Orlić, Maria Matarranz de las Heras, Marta Voinea Čavrak, Mao Fujita, Ali Tabbouch, Michele Pastorini, Carlos Huerta Pardo, Nicola Prato, Tilman Patzak, Svebor Zgurić in Maria del Mar Hernandez. Napovednik predstave si oglejte tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=SniDfz_Wi5w&feature=emb_logo Predstava bo na sporedu ob 20.00; uro prej pa nastopa v Kazinski dvorani SNG Opera in balet Maribor plesalka in koreografinja Mateja Bučar s projektom Nad parketom.
V nedeljo, 18. 10., osvaja oder Mariborčanka Snježana Premuš s predstavo Vsak zdaj je čas, prostor. “Avtorica ohranja svoj osnovni fokus, pri tem pa misli somatsko prakso kot gradivo in sistem za revitalizacijo družbenega telesa. Skupaj z umetniško ekipo in občinstvom vstopa v nova razmerja skozi raziskavo percepcije in ustvari prostor, kjer lahko doživljamo in opazujemo, kaj nas poganja ter kako nezaznavne podobe percepcije vznikajo v t. i. skupnih simultanih prostorih. Predstava, ki se ukvarja predvsem s percepcijo v današnjem hiperproduktivnem svetu ter z vprašanjem, kako zaznavamo lastno telo in telo drugega, je zato zrežiran multimodalni prostorski sistem, v katerem se različne podobe integrirajo in razpadajo v edinstvene kompozicije. Občinstvo je povabljeno na sprehod po prostoru, kjer se ne sooča z linearno dramaturško strukturo. Gledalec skupaj z izvajalci meandrira v vedno bolj razširjeni pokrajini simultanih dogodkov, podob, možnih povezav in izkušenj, ki jih ne ureja zgolj v svojo zgodbo, temveč se le-te kažejo predvsem v njegovi odzivnosti in ustvarjalnem kopičenju možnih občutkov, pomenov in dejanj.”
Zanimivo bo videti, kaj počneta nekoč glavna zvezda sodobnega hrvaškega plesa Borut Šeparovič in njegov Montažstroj. Ogled Mladine brez boga je na voljo 19. oktobra.
Če ste zamudili Poklon Tanje Zgonc, si ga oglejte 20. oktobra. Njen buto vedno navdušuje.
Na Borštniku se bo tudi debatiralo na temo plesa in performansa v času pandemije, in sicer 22. oktobra ob 8.00 in ob 13.30. Gledališče, ples in performans po COVID-19: Med trenutno pogubo in priložnostmi za prihodnost je naslov debatnega srečanja. “Ni (bilo) prvič, da so (bila) gledališča zaprta zaradi izbruha pandemije. Tej relaciji lahko sledimo daleč v zgodovino. Od Williama Shakespeara do Antonina Artauda so številni gledališki učenjaki, kritiki in ustvarjalci snovali drame, vizije, koncepte in teorije, s katerimi so naslavljali posledice nalezljivosti v gledališču in gledališča samega, ne da bi pri tem dali dokončni odgovor. Simpozij tako združuje raziskovalce in kritike iz gledališkega sveta z namenom osvetlitve novih načinov razumevanja mnogoštevilnih posledic COVID-19 na gledališče, ples in performans. Zaradi novega zdravstvenega režima, ki sprevrača temelje gledališke produkcije, so umetniki zdaj prisiljeni v mukotrpno odkrivanje novih estetskih praks, s katerimi bi gledališču povrnili nedavno izgubljeno uprizoritveno moč in s tem povzročili njegov zagon. Mnogi umetniki se prav tako soočajo s surovo socialno negotovostjo zaradi pomanjkanja profesionalnega dela. Ali bo vpliv družbe in pa predvsem (kulturne) politike na ta ključni proces revitalizacije gledališča odobravajoč ali pa bo na žalost brezbrižen, je še nejasno in vredno nadaljnje presoje. A kot je ob neki priložnosti dejal Bertolt Brecht, novi časi obudijo nove gledališke forme, na kar lahko entuziastično računamo, le da to zahteva tudi nove koncepte, teorije in novo kulturno politiko na področju gledališča.”
V soboto, 24. 10., ob 22.00 za vas zapleše Maria Keck v projektu Ex Auro, ki ga je skreirala skupaj s pianistom Tomažem Pačnikom. “Ex Auro je glasbenoplesni projekt, ki ga pomenljivo določajo tri koordinate – world, jazz, fusion. Je rezultat skupnega raziskovanja ter izjemno zvočno popotovanje, skozi katerega na kreativen način ter v sodobnih in živih priredbah predstavljata mešanico flamenka ter ostalih, z njim povezanih eksotičnih glasbenih zvrsti.”
Na Borštniku se bo zvrstilo še nekaj performansov neodvisne produkcije, celoten program najdete na spletni strani https://www.borstnikovo.si/
P.S. Pravkar pa sem prejela obvestilo organizatorjev Festivala, da se Borštnik premakne na leto 2021. Današnja plesna predstava se bo odplesala, prav tako bo kar danes podelitev Borštnikovega prstana igralcu Petru Boštjančiču. Uradno pojasnilo: “Zaradi poslabšanja epidemiološke situacije, sprejetih ukrepov in priporočil Vlade RS ter na predlog kolegija direktorjev slovenskih gledališč smo v soglasju z Ministrstvom za kulturo in Mestno občino Maribor sprejeli zahtevno odločitev, da ne izvedemo osrednjega dela 55. festivala Borštnikovo srečanje s tekmovalnim programom. Zato letošnjo festivalsko edicijo zaključujemo danes, v petek, 16. 10. 2020, s podelitvijo Borštnikovega prstana Petru Boštjančiču in predstavo Plameneča voda v izvedbi baleta HNK Ivana pl. Zajca z Reke.” Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje pa dodaja: “Festival je bil dobro pripravljen na izvedbo v teh zahtevnih okoliščinah, ohranjali smo visoko stopnjo prilagodljivosti in imeli pripravljenih več scenarijev. Zaradi skokovitega porasta okužb, ki so zašle tudi v umetniške ansamble in ekipe, so se začele vrstiti odpovedi predstav v jedrnem delu programa, tudi v tekmovalnem izboru. Pomemben del slovenskih gledališč z današnjim dnevom ustavlja svoje javno delovanje in pričakujemo lahko, da se bo to v prihodnjih dneh zgodilo tudi v Podravski statistični regiji. Nadaljevanje izvajanja programa v takih okoliščinah bi bilo povezano s številnimi tveganji, hkrati pa bi zaradi odpovedi nekaterih predstav porajalo tudi dileme o verodostojnosti letošnjih festivalskih nagrad. Kljub naši zavezanosti in odločnim prizadevanjem za izvedbo festivala v zahtevnih okoliščinah, smo bili primorani sprejeti resnično težko odločitev in izvedbo tekmovalnega dela festivala preložiti na prihodnje leto. Delimo skupno usodo slovenskih gledališč in skupaj bomo počakali, da epidemija izgubi svojo paralitično moč. Želimo si, da bi ta prekinitev trajala le kratko in da bo učinkovita, sedaj je treba poskrbeti za najranljivejše.”
