Pogovor s koreografom in plesalcem mariborskega baleta, ki pripravlja na ogled miniaturko 3. in 4. julija na odru stare dvorane SNG Maribor.
Gaj, pozdravljen, in glede na tvojo zasedenost se zdi, da je začetek
sezone in ne konec. Pripravljaš celovečerni projekt z naslovom Mala
kreacija, osem miniaturnih skic. Hm, miniatura in številka osem … Bo kar
zalogaj. Zaupaj nam, koliko časa si pripravljal projekt, kaj nam želiš sporočiti
in zakaj osem miniatur in ne recimo celovečerna koreografija?
Kar nekaj časa sem premišljeval o samostojnem večeru. Tehtal sem med že obstoječim
materialom, ki se mi je zdel primeren za predelavo, ampak se na nek način nisem mogel odločiti za eno samo tematiko. Iskal sem nekaj nenavadnega. Vedno bolj sem se nagibal k zamisli, da bi združil več plesnih skic v en večer, in to se mi je zdelo privlačno in izziv hkrati. Tako je prišlo do večera miniatur in vsaka govori zase. In pri tej zasnovi sem vztrajal. Tukaj igrajo pomembno vlogo scenografija, luč in video, s katerimi ustvarjamo različne svetove, kjer te skice oživijo. Želel sem, da gledalca z vsako novo miniaturo popeljemo v novo doživetje. Imamo tudi čudovit izbor klasične glasbe − Bellini, Vivaldi, Debussy, Stravinski itd. Drugače pa smo projekt Little Creation okvirno postavili že lansko leto, v mesecu juniju. Takrat smo ga tudi uprizorili kot nekakšno predpremiero, ki pa ni bila odprta za javnost, saj je projekt bil še v fazi nastajanja. Moja želja je bila, da se predstava pripravi vnaprej in je potem na čakanju do premiere, ki bi se morala zgoditi v mesecu maju to sezono. To je bila dobra organizacijska odločitev, saj smo tako pridobili čas in si tudi omogočili, da na projekt pogledamo z razdalje in dodelamo zadnje podrobnosti v bolj sproščenem vzdušju. Seveda mi SNG Maribor nudi vso podporo, brez tega ne bi šlo, in vesel sem, da imam to možnost.
Kako pa si prepričal umetniškega vodjo baleta Edwarda Cluga, da je tvoj projekt uvrstil na program, in to v času, ko imate na programu Radio and Juliet pa Falling
Angels in se nekako sezona kljub temu izteka?
Kot sem že prej omenil, je bilo vse dobro načrtovano, nismo pa načrtovali krize svetovnih razsežnosti, ki je vsa gledališča in umetnike po svetu pahnila v zelo neugoden in nevaren položaj. To je še vedno organizacijska katastrofa, saj so odpadle tekoče in tudi prihajajoče produkcije. Nekaj časa se ni vedelo nič. V mesecu marcu to sezono bi namreč moral imeti še eno premiero, in sicer projekt Corn, ki sem ga v začetku leta postavljal za odlično mednarodno platformo Balkan Dance Project (BDP) in sem se ga zelo veselil. To je bilo moje prvo sodelovanje z BDP in ustvarili smo prelep projekt. Ta predstava mi je prirasla k srcu tudi zato, ker sem prvič ustvarjal na našo ljudsko oziroma etno-glasbo, ki je čudovita. Za predstavi Corn in Little Creation so bila načrtovana gostovanja po celotni balkanski regiji, vključno s Šibeniškim plesnim festivalom in plesnim festivalom v Sarajevu, kjer bi se prvič predstavil kot avtor. In potem je vse padlo v vodo. Corn bo zdaj doživel premiero v septembru 2020 v Velenju. Vprašanje gostovanj pa še vedno rešujemo z manjšim in finančno manj obremenjujočim programom, če bomo le lahko. Za zdaj sem optimističen. Za Little Creation pa bi bilo slabo, če bi projekt ostal na čakanju še eno leto. Če je svež projekt (sploh pa že postavljen) predolgo nekje na ‘podstrešju’, se vsa zadeva preveč ohladi in z
njim preprosto izgubiš stik. Zato sem vesel, da se bo kljub trenutnim omejitvam
premiera izpeljala še v tej sezoni! Mislim, da si tudi občinstvo želi vrnitve v gledališča in verjamem, da bo to lep in pozitiven zaključek sezone za vse nas. Se vidimo 3. in 4. julija v Stari dvorani SNG Maribor. Vsi ste seveda lepo vabljeni in upam, da nas bo čim več, seveda pa bomo pazili na razdaljo!
K sodelovanju si povabil tudi nekaj plesalcev, ki niso člani baleta SNG Maribor, prav tako niso baletniki. Ana Pandur Predin prihaja iz sveta flamenka, Arnika Matko Juvančič in Luka Ostrež iz sodobnega oz. modern plesnega stila …Gre torej za simbiozo giba ne glede na plesni stil?
Vse miniature so bile narejene posebej za te plesalce in pri njih sem iskal inspiracijo,
specifiko ter individualno kakovost, ki je za ta večer bistvena. Kar nekaj materiala, ki je
zdaj v predstavi dobilo novo dimenzijo, je nastalo prav iz mojih sodelovanj zunaj
gledališča, kjer ves čas spoznavam talentirane ustvarjalce iz povsem različnih smeri.
Drugače pa so te ‘stilske meje’ v svetu plesa že davno zabrisane, in prav ta gibalna
fuzija je glavni vzrok za razvoj plesne umetnosti. Kot koreografa me navdušita veščina in čustvena globina in mi ni pomembno, iz katerega stila prihaja. Zanima me, kako lahko le-to uporabim in v kakšen kontekst jo lahko umestim. Gre pa tudi za nasproten proces. Plesalec, ki izhaja iz drugačne gibalne filozofije, te vzpodbudi, da spremeniš perspektivo, in na tak način se razvijam tudi sam. V moji zasedbi nastopa deset izvrstnih umetnikov (Tetiana Svetlična, Asami Nakashima, Olesya Hartmann-Marin, Ana Pandur, Jelena Lečič, Arnika Matko Juvančič, Filip Jurič, Yuya Omaki, Syan Sytse Luske in Luka Ostrež).
V projektu tudi plešeš, piše na spletni strani gledališča. Sam ali s partnerko Tetiano Svetlično, s katero sta že mnogokrat nastopila skupaj?
Plesanje in ustvarjanje hkrati je zelo zahtevno. Tokrat sem se odločil, da bom samo v vlogi koreografa. Moja muza pa seveda ostaja, tako v predstavi kot v mojem življenju (smeh). Brez nje ne bi šlo! So pa moje misli že dolgo časa na ustvarjalni strani studia. V bistvu so vedno bile, ampak zdaj je ta nuja po izražanju nadomestila vse ostalo. Je kot ljubosumen otrok, ki želi vso pozornost zase in se noče deliti. In to je tisto, čemur zdaj dajem vso svojo energijo, in vem, da je vse vodilo k temu. Uživam ob pogledu na plesalce, ki mi dajo na voljo svoje telo in čustva ter skozi sebe nesebično teleportirajo mojo vizijo. Ti odnosi so zelo intimni in me navdihujejo. Ustvarjanje pa nikakor ni samo užitek. Vsak projekt je na nek način nov boj s samim sabo, v večnem iskanju tiste prave zamisli, in ogromno truda je potrebnega, da se prebiješ od začetka do konca. Ta proces je osamljen in zahteva izolacijo. Prav zaradi tega si moram vsakodnevno ustvariti neko svoje spiritualno zatočišče, kjer sva samo jaz in moja kreacija, stran od vseh nepotrebnih dražljajev.
Kako pa je delati s plesalci v tem času, ko ste bili vsi v samoizolaciji?
Predvidevam, da je potrebnega kar precej napora, da se vrnete nazaj v
optimalno sposobnost telesa in najbrž tudi duha? Kako si doživljal ta čas
samoizolacije, kaj si počel, da si vsaj približno ostal v formi?
Vaje za vzdrževanje kondicije sem prilagodil, kolikor se je le dalo. V preteklosti sem rad
dvigoval uteži in to mi je prišlo prav. Večja težava je bila motivacija. Ni se vedelo, kaj bo,
kdaj bo …
Si postoril tudi kakšne stvari, ki jih v normalnem delovnem tempu nimaš
časa narediti?
Mislim, da nas je vse po malem ta kriza spremenila. Upam, da na bolje. Sam sem ta čas poskušal izkoristiti čim bolj kreativno, čeprav vedno ni šlo. Sem pa končno uresničil neke svoje dolgoletne želje, za katere prej ni bilo časa. Zdaj imam svojo mini filmsko opremo in mini glasbeni studio. Moj ‘man-cave’ je skoraj popoln (smeh). Če
si dva meseca zaprt doma, človek dobi nešteto zamisli. Drugače pa se je bilo treba
prilagoditi in spremeniti vsakdanjo rutino. Veliko ljudi se je težko soočilo s to situacijo.
Vesel sem, da je vsega tega konec.
Po čem si boš zapomnil letošnjo sezono (poleg korone in premiere verjetno)
in kaj pričakuješ za prihodnjo?
To, da se je svet ustavil, se mi še vedno zdi nadrealistično. In seveda to, da po vsem tem sezono zaključujemo z našo premiero Little Creation. Mislim, da bosta ta dva dogodka nesporna zmagovalca (smeh). V prihodnji sezoni pa se veselim septembrske premiere Corn z Balkan Dance Project. Veselim se tudi gostovanj, za katera upam, da se bodo kljub vsemu zgodila. Želim si, da bi moje delo videlo čim več ljudi. V nastajanju imam še en program, ki bo kmalu predstavljen. Tudi sodelujem in povezujem se vedno več, in presenečen sem, koliko ustvarjalne energije je vsepovsod v Sloveniji, in za zdaj dobivam zelo pozitiven odziv. Tudi domače kakovosti je ogromno, ampak je preveč razdrobljena in prepogosto nima perspektive pri nas ter odtava v tujino. Toda počasi se odpirajo neke zanimive možnosti, nek svež veter, in mislim, da je zdaj pravi
trenutek za začetek kakšne nove zgodbe.
Bo poletje delovno ali kombinacija dela in nedela?
Poletje bo pretežno delovno in ustvarjalno. Bom pa gotovo našel tudi čas za odklop.
Kdaj je Gaj Zmavc najbolj srečen in zadovoljen?
V sproščenem druženju s svojimi domačimi in prijatelji. Včasih pa tudi v samoti.
Hvala za tvoje misli, zapisane za moj portal, in se vidimo na premieri 3. julija v
Stari dvorani SNG Maribor.
