Minuli vikend je Center kulture Španski borci v Ljubljani pokal od mladih plesnih energij. Tridnevni plesni festival Živa 2018, ki ga je programsko oblikoval Igor Sviderski in je po besedah naše sodelavke Daliborke Podboj "odlično izbral program po izvedbi in kontekstu, vse je ‘štimalo’, vse konceptualno podkrepljeno, učne in poučne koreografije", se je začel s podelitvijo listin Mete Vidmar, katerih prejemnice so Dalanda Diallo, Polona Boruta in Lucija Boruta.
Dalanda, ki prav danes postavlja na ogled novo predstavo Duet za tolkala in stopala je povedala: "To priznanje je zame zelo pomembno, tudi zato ker sama izhajam iz šole Mete Vidmar. Je tudi čudovita popotnica za naprej, da bom delovala tako s svojimi učenkami in kot plesalka. Na vprašanje, ali sem bolj plesalka, pedagoginja ali koreografinja, težko odgovorim. Pedagoginja gotovo, navsezadnje sem tudi profesorica matematike, in z učenkami neizmerno uživam. Če veliko daješ, veliko dobivaš nazaj. Vendar se posvečam tudi sebi kot plesalki, saj le tako, da rastem na tem področju, lahko dajem tudi drugim. Od naštetega sem najbrž še najmanj koreografinja." Dalanda je svojo plesno pot začela na oddelku za sodobni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, ozneje pa se je kalila skozi delo in številna izobraževanja, med drugim v plesnem centru Georges Momboye v Parizu, kjer je študirala afriški ples.
Polona in Lucija Boruta sta sestri, ki sta močno povezani tudi v svojem delu, njuni plesni poti se namreč prepletata že od malega. Skupaj delata in skupaj plešeta, na vprašanje, kako bosta unovčili pravkar prejeto priznanje in kaj štejeta za svoj največji uspeh, pa je Lucija odgovorila: "Največji uspeh? To, da plešem. V osnovni šoli sem bila športnica in si nisem predstavljala, da je možno, da bi se ukvarjala s plesom, in to poklicno. Da sem zmogla to odločitev in jo uresničila, je zame največji uspeh." Podobno razmišlja Polona: "Živeti od plesa in uresničevati poslanstvo, da lahko učiš otroke, to šteje. Kar ni enostavno, otroci so največji kritiki. Pa seveda to, da hkrati še sama plešem. Mislim, da bova obe plesali, dokler se bova lahko gibali po odru." Listina Mete Vidmar, v tem sta si enotni, pa bo iz njiju potegnila še več in še boljše.
Sestri Boruta prihajata iz Velenja, kjer sta začeli svojo plesno pot, ki sta jo pozneje nadgrajevali na številnih izobraževanjih doma in v tujini. Delujeta na pedagoškem, koreografskem in plesnem področju, nekatere njune učenke uspešno nadaljujejo plesno pot, med drugim pa sta tudi članici študijske skupine za sodobni ples pod organizacijo Zavoda za šolstvo RS.
V treh, s plesom nabitih dneh in večerih, se je na odru zvrstilo okoli 300 plesalcev iz vse Slovenije in nekaj gostov iz tujine, poleg plesa so lahko obiskovalci spoznali tudi možnosti študija in profesionalnega ukvarjanja s plesom.
Festival se je začel s predstavo Kako gledamo ples, v kateri je Samo Oleami spodbudil gledalce k razmišljanju in zavednemu spremljanju plesa, kot nekakšna navodila, kako naj kot gledalci sodobnega plesa ugotavljamo, kaj je to, kar gledamo.
Na ogled so bile plesne miniature, s katerimi so mladi plesalci predstavili svojo celoletno plesno ustvarjanje. Prav posebna pa je bila večerna predstava Studia za svobodni ples iz Ljubljane, ki je nastala pod koreografskim vodstvom Urše Rupnik. Dvanajst plesalcev, ki svoj navdih išče v pesniški zbirki Jerneja Kusterleta Tipkopisi, sta na odru z živo avtorsko glasbo spremljala David Nik Lipovac (bobni) in David Kocmur (kitara).
Večer se je zaključil s predstavitvijo dveh uveljavljenih plesnih šol, Plesni Forum Celje je z odra spraševal Ali si z nami?, medtem ko je Plesna Izba Maribor pripravila predstavo Potujoči kamni.
Zadnji dan je organizator v program uvrstil predstavitev akademskih programov plesa. V Sloveniji imajo plesalci nekaj možnosti študija in pridobitve formalne izobrazbe, dodiplomski študij na primer ponuja Akademija za ples pri Alma Mater Europae, podiplomskega pa Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, obiskovalci so spoznali tudi študij sodobnega plesa na Akademiji dramske umetnosti Zagreb. Nastopili sta tudi Plesni studio Erato s predstavo wEGOn in Evin Hanžialjevič s Kakor dih. Gostje iz Hrvaške so zaključili letošnji festival, in sicer z večerno predstavo House. Bolero, v kateri so se ustvarjalci študijsko poglobili v Ravelovo glasbo Bolero in zlasti v njeno plesno interpretacijo izpod koreografskega peresa slovenskega, v Bruslju živečega koreografa Mateja Kejžarja.
