Na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc SNG Maribor je bil 10. novembra 2023 (ogled 12. 11. ) uprizorjen velik baletni spektakel, nov slovenski projekt koreografa Edwarda Cluga, Faust, po motivih tragedije Johana Wolfganga von Goetheja (1749–1832).
Faust je Clugov drugi celovečerni dramski balet po baletu Peer Gynt, ki izhaja iz svetovne literarne dediščine, in ga je Edward Clug, koreograf in umetniški direktor Baleta SNG Maribor, tudi premierno predstavil na Velikem odru SNG Maribor. Praizvedbo je Clugov Faust doživel v Opernhaus Zürich 28. aprila 2018, čez štiri leta pa še nemško premiero v Leipzigu (5. 2. 2022). Slovenska baletna premiera je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom Ljubljana in Opernhaus Zürich; in bo ta sodobni baletni spektakel na ogled od 26. 1. do 2. 2. 2024 v Ljubljani. Tokrat se Edward Clug podpiše ne le pod koreografijo, ampak tudi kot pisec libreta, ki zaobjame prvo knjigo – prvi del te Goethejeve kultne stvaritve, ki se odigra v dveh dejanjih na baletnem odru SNG Maribor.
Predstava je že od samega začetka nastajala s stalno umetniško ekipo, ki spremlja koreografa Cluga: avtorska glasba Milko Lazar, scenograf Marko Japelj in kostumograf Leo Kulaš. Scena je obdana z zakritimi prostori in vrtečo se ploščadjo, ko se vrata odpirajo v neznano ali ilustrirajo tisto v ozadju, npr. prizor z Jezusom (Luka Pitamic k.g), ko se poustvari vtis neizmerljive prostorske arhitekture bivalnih, burnih miselnih tokov želja; tudi usodnega vrtinca invalidnega Fausta, ostarelega znanstvenika in učitelja, nekoč željnega znanja, v starosti pač poželenja po mladostnih užitkih, kar mu ravno ne prinese sreče. Faust, naslovni lik Goethejeve tragedije, je resnična renesančna osebnost, je znani alkimist, teolog, astrolog, mag in znanstvenik: Johann Georg Faust (1541–1587), ki je slaven postal po svoji smrti, ko se je o njem vsestransko razpravljalo, tudi se tiskale ljudske pripovedi, Goetheju pa dal navdih za filozofsko razglabljanje o človeški nravi v vesoljnih in zemeljskih obzorjih.
O svoji izbiri kultnega Goethejevega Fausta Edvard Clug zapiše, da Faustov sindrom še nikoli doslej ni bil v toliki meri prisoten kot v naši sodobni družbi, “ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katerokoli človeško nečimrnost”. Tudi elektronski ritmi avtorske glasbe Milka Lazarja poudarjeno vibrirajo sodobnost časa, medtem ko se ob Mefistu kompleksno spletajo toni renesančnega čembala. Ta nov (nečimrni) čas slikovito in pestro še posebej zaznajo kostumi kostumografa Lea Kulaša, zrcali pa ga koreografska dramska zasnova v odličnosti izvedbe celotnega baletnega ansambla in baletnih solistov tako SNG Maribor kot gostov in orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča in ob koncertnem mojstru Saši Olenjuku.
Začetna scena je temačna, tiha, dokler ne zadonijo bobni in se skozi megleno odprtino svetlobe ugleda podij, kot bi bil obdan s peščenim prahom, ob širjenju osvetlitve pa kar zlovešče zasveti (zasnova oblikovanja svetlobe Martin Gebhardt, oblikovalec svetlobe Tomaž Premzl) peklensko rdečilo in steče senzacija koreografskega obujanja (20) ptičev usode, velikih kondorjev v človeški podobi, teh angelov teme, zavitih v dolga ogrinjala s kapucami, tudi opaznih nazobčanih kril (rokavi) in podaljških ob nogah.
Nad njimi in na videu se sočasno sledi ostarelemu in pohabljenemu Faustu na invalidskem vozičku, natrpanem s knjigami (oblikovalec videa Tieni Burkhalter). Ptiči se zračno povzdignejo, padajo, tudi grozeče zašelestijo njihovi podaljški krilatih rok, po odru pa srhljivo vije mogočen ples teme, tudi se gostijo napetosti, medtem ko se onstran temnih obzorij nesrečni Faust poskuša obesiti.
Lik Fausta v tej naravni starostni in pohabljeni obliki karakterno odigra mlad baletni plesalec Ionut Dinita (na premieri Davide Buffone), enako tudi v mladostni preobrazbi naslovnega junaka, ki je že bližje njegovim letom. Samomor preprečijo višje sile, privid belega Angela, ki ga veličastno uprizori v svoji prepoznavni baletni liriki in lahkotnosti Tijuana Križman Hudernik (Catarina de Meneses), tokrat tudi asistentka koreografa skupaj z Gajem Žmavcem; ko svoj angelski plesni čar udejanji še ob koncu v odrešitev Margarete (Marjetice).
Ob velikonočni procesiji se Faust umiri, njegov asistent Wagner, Tomaž Viktor Abram Golub (Matteo Magalotti), ga popelje k njegovim študentom, ki ga občudujejo in častijo, na sceni pa veje razigrana množica mladih kratkohlačnikov, njih 20 študentov, ki v ritmu plešejo svoj čas srečevanj, hitenja, prijateljevanja; medtem ko Mefisto pripravlja srečanje s Faustom. Mefisto se predstavi kot eleganten moški pokončne drže in rdečih čevljev, je lik izrazitih pogledov, zgovorne mimike in moči, ko vselej ve, kaj hoče, k temu tudi nadčloveško sledi ter poglablja v svoji (hudičevi) dualnosti, elegantno pa ga odigra Daniel Domenech kg. (Tomas Martino k.g. ); na sceni je že čas velike noči in novega rojstva, vsaj za Fausta.
Prvo dejanje se vrti okoli Fausta in Mefista ter pogodbe o prodaji Faustove duše za novo življenjsko mladost. Čarovniška pogodba se podpiše v prosojnem čarovniškem šotoru, v nadnaravni vihri dueta, Fausta smrtnika in Mefista, in ko je vse dorečeno, hudič počiva na ramenih utrujenega starca, z nogami uprtimi ob strop šotora, da bi se lažje zlila Faustova kri in se ta z lastno krvjo lahko podpiše pod hudičevo pogodbo. Podpis sproži delovni vrvež v čarovniški kuhinji, ko ostre nože zavihti 20 bojevitih Opic, Sybilinih služabnic, zrelo pa odigra Evgenija Koškina (alternacija Tea Bajc). V čarovniški kuhinji se zavre čarovniški napoj za mladostni videz, nato sledi čudesna preobrazba starca v mladostnega Fausta, ki privabi Marjetico, Asami Nakashima (alternacija Monja Obrul), mladostno dekle, čistilko prostora. Tako Mefisto kot Faust sta navdušena nad mladostno preobrazbo starca, kar potencirata v duetu navdušenja ob novi spremembi starega jaza.
Poseben pečat prvemu dejanju vtisnejo vse tri skupinske koreografije – ‘masovke’, ki se spektakularno vrstijo skoraj ena za drugo, tudi se dobi vtis, da jih v skupini pleše veliko več. V vsaki skupini je okoli 20 nastopajočih, ki se morajo bliskovito preoblačiti, da so nared za ples ob vsakokratnem skupinskem vhodu, koreografije zahtevne; vendar pa izvedba doživetje.
V drugem dejanju se Marjetico skuša zapeljati z nakitom, najprej z letečimi ogrlicami, ki čarobno obvisijo na njenih rokah, leteča scena se nato prevesi v njeno sobo, ko je sprva odklanjala nakit, nato pa nedolžno podlegla svetovanju sosede Marthe, ki jo odigra Branka Popovici ( alternacija Olesja Hartmann). Marjetin brat Valentin, Davide Buffone, prispe, da bi rešil čast svoje sestre in se v dvoboju soočil s Faustom, ki seveda ob podpori sil iz ozadja (Mefista) zmaga, kri pa prelije na videu, po polju rumenega klasja, ko pred izdihom Valentin še prekolne svojo sestro.
Ob Faustu je Mefisto kar množil grešne duše, tudi Marjetica se je zapletla v njegovo mrežo in je Faustu rodila otroka, v svojih blodnjah nesrečnice pa storila detomor in z vedrom vode zalila otroški voziček, ko svojo odrešitev išče v pokori za storjen greh, v zaporu in pričakovanju smrtne obsodbe.
V tem času Faust in Mefisto uživata v slavju Valpurgine noči, v norosti nočnih kreatur, zavitih v ekscentrične kostume, tudi živalske preobrazbe in visokih čevljev z močno odebeljenim kopitom; tudi je pristna ilustracija naših dni. Faust dobi uvid in skuša rešiti Marjetico, ko ji predlaga pobeg. Njen zapor pa prosojen šotor, v katerem steče duet bolečine, odklanjanja, prošenj, tudi se boleče zaključi s smrtno odrešitvijo plahe Marjetice.
Znova smo priča velikemu umetniškemu metu koreografa Edwarda Cluga, postavitvi baletne praizvedbe Fausta, te Goethejeve tragedije, ki je v zgodovini gledališča in glasbe imela nič koliko svetovnih uspešnic, verjetno tudi manj uspešnih uprizoritev. Tokrat pa prvič zasije na plesnem odru v koreografiji in po libretu Edwarda Cluga ob enkratni umetniški ekipi, ki deluje in sodeluje z Opero in baletom SNG Maribor.
Clugov Faust ne sledi le Goethejevemu filozofskemu razglabljanju o disonancah človeške biti, ampak dramatiko daljnih (okoli 200) let jasno umesti v aktualni zdaj; v možen odsev in razmislek.
