Na veliki oder mariborskega gledališča prihaja nova predstava treh koreografov
V petek, 6. marca, se bo premierno odplesal triptih, ki so ga ustvarili sloviti Jiři Kylián, posebnež Alexander Ekman in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug. Falling Angels združuje tri koreografije, ki so nastale za Nizozemsko plesno gledališče (NDT). PR pa vas nagovarja takole: “Plesalci so izpostavljeni velikemu izzivu med izvedbo koreografskega načrta vseh treh koreografov. Znotraj tega dosega medsebojno sinhrono sodelovanje dih jemajoči rezultat in daje občutek lahkotne in privlačne igre.
V koreografiji Falling Angels je Jiři Kylián uporabil minimalistično glasbo Steva Reicha, ki jo je ta ustvaril po lastnih vtisih ritualne glasbe iz Gane. Gibalne linije provokativne koreografije za osem plesalk so na več mestih ‘nalomljene’ z ostrimi tolkalnimi gestami in z zasuki, ki dajejo gibanju nepredvidljivo dinamiko, celotna fizična struktura nastopajočih pa tako kulminira v mogočno, skorajda kruto vizualno lepoto, ki gledalcu jemlje dih. Falling Angels je koreografija za osem žensk, ki je bila ustvarjena skorajda kot lahkotni umetniški poklon plesalkam. Čeprav ustvarja glasba Steva Reicha zelo strogo strukturo, daje obenem veliko mero svobode za koreografsko in čustveno interpretacijo. V koreografskem smislu gre za študijo dveh najizrazitejših lastnosti, ki zaznamujeta vsako umetniško delo: to sta disciplina in svoboda. Da bi lahko tadva nasprotujoča si elementa obstajala drug ob drugem, se mi je zdel zanimiv izziv. V koreografiji osem žensk pleše od samega začetka pa vse do konca. Plesalke medtem nikoli ne zapustijo odra. Njihova soodvisnost in obenem tudi njihovo hotenje po osvoboditvi sta očitna skozi celotno koreografijo. Odrska luč secira oder v sfere različnih geometrijskih oblik in pri tem določa mesto različnih skupinskih in solističnih plesov. Falling Angels je delo, posvečeno izvajalkam in umetnosti uprizarjanja oziroma nastopanja s pripadajočo eleganco, s tesnobo, s kompleksi manjvrednosti in s humorjem. Je simbol konflikta med pripadnostjo in neodvisnostjo, je dilema, ki nas spremlja vse od zibelke pa do groba. Plešejo Evgenija Koškina, Asami Nakashima, Branka Popovici, Catarina de Meneses, Olesja Hartmann Marin, Tijuana Križman Hudernik, Vanja Vitman, Satomi Netsu in Mirjana Šrot.
Edward Clug je o svoji koreografiji Handman zapisal naslednje: “Handman je delo, ki gledalca popelje na brezskrbno potovanje, v okviru katerega se zgodijo kratka srečanja med moškim in žensko, žensko in žensko, žensko in moškim, moškim in moškim ter med moškim in Handmanom (roka-možem). Naslov se navezuje na posebni trenutek v koreografiji, ki ostane morda spregledan. Medtem ko se premikamo, se koreografske sekvence razpletajo pred našimi očmi in se zaključujejo v plesnih situacijah, ki sta jih močno navdihnila kompozicija Milka Lazarja in pristna izkušnja, ki smo je bili deležni pri skupnem ustvarjanju koreografije s plesalci. V koreografiji Handman glasba repetitivnih struktur Milka Lazarja evocira dinamično plesno platformo, na kateri Edward Clug izvede reinvencijo nekaterih figur in jih reaktivira skozi intenzivno delo rok. Humorna inovativnost in detajlna prečiščenost celotne gibalne konstelacije predstave sta Clugu prinesli nominacijo za prestižno koreografsko nagrado Benois de la danse v letu 2017. Plešejo Catarina de Meneses, Tijuana Križman Hudernik, Asami Nakashima, Ema Perić, Vanja Vitman, Mina Radaković, Ionut Dinita, Yuya Omaki, Matteo Magalotti, Filip Jurič, Jan Trninič, Tomaž Golub in Davide Buffone.
Švedski koreograf Alexander Ekman se z globokim preizpraševanjem posveča predvsem bivanjskim simptomom današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor in s številnimi elementi presenečenja se je v koreografiji Left Right Left Right osredotočil na koncentracijo ter pomen pravočasnosti in ritma, pri tem pa je z menjavanjem zvočnih pejsažev ustvaril unikatno študijo človeškega gibanja. Ekman je nedvomno eden najzanimivejših koreografov našega časa, ki se z globoko meditativnim preizpraševanjem posveča predvsem razreševanju bivanjskih simptomov današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor, z naglimi plesnodramaturškimi preobrati, s številnimi elementi presenečenja in s premišljenimi izpeljavami ustvarja koreografije, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti, najde navdih ali celo poišče ključ do rešitve navidezno nerešljivega problema. Koreografijo Left Right Left Right je Ekman ustvaril za haaški Lucent Danstheater v začetku leta 2012, njen osnovni plesni impulz pa se osredotoča na koncentracijo, časovnost oziroma ‘timing’ (pravočasnost) in ritmično energičnost. Lahko bi rekli, da je Ekmanova koreografija, ki bo po praizvedbi v Haagu doživela svojo drugo postavitev prav na velikem odru mariborskega Baleta, nekakšna študija človeškega gibanja, ki se zgodi na dokaj nekonvencionalen način, tj. z uporabo 16 tekalnih trakov, s preprostimi, a zato nič manj prepričljivimi odrskimi učinki in z menjavanjem sodobnih zvočnih pejsažev. Ekmanov umetniški cilj, ki je vselej usmerjen v transformacijo avditorija in premikanje ‘normirane’ percepcije publike, se tudi tokrat navezuje na temeljno vprašanje, ki si ga je avtor zastavil pred ustvarjalnim procesom: “Zakaj pravzaprav potrebujemo to delo?” Plešejo Catarina de Meneses, Asami Nakashima, Tetiana Svetlična, Vanja Vitman, Branka Popovici, Ines Petek, Satomi Netsu, Hristina Stojčeva, Olesja Hartmann Marin, Sytze Jan Luske, Filip Jurič, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Mircea Golescu, Ionut Dinita, Jan Trninič, Davide Buffone, Matteo Magalotti in Klavdija Stanišič (Ženska v rdečem).“
Vabljeni na premiero in na ponovitve, ki bodo 8., 10., 11., 13. in 14. marca 2020.
