V četrtek se premierno dviguje zavesa v ljubljanskem teatru SNG Opera in balet Ljubljana, in sicer za baletni večer, ki sta ga skreirala umetniška direktorja ljubljanskega in mariborskega baleta. Pa poglejmo, kaj pripravlja tandem Zanella & Clug!
Renato Zanella, umetniški direktor ljubljanskega baleta, ki je ta položaj zasedel leta 2021 po precej burnih dogodkih, o čemer sem pisala na svojem portalu, bo v četrtek končno realiziral večletno željo po sodelovanju z umetniškim vodjo mariborskega baleta Edwardom Clugom, ki si ga je tako želel pripeljati na ljubljanski oder.
Baletni večer bo sestavljen iz treh delov, in sicer Ravelovega Bolera in Pomladnega obredja Stravinskega v Zanellini koreografiji ter Ssss… v koreografiji Edwarda Cluga.
Koreografijo Ssss… je v Ljubljani intenzivno postavljala baletna solistka in že nekaj časa Clugova asistentka Tijuana Križman Hudernik, ki je bila razpeta med Ljubljano in Mariborom, kjer je postavljala in plesala v Clugovem Faustu. A Tijuana nadvse dobro obvlada logistiko in veselim se ogleda koreografije Ssss…, ki je bila premierno postavljena za balet Stuttgart pred desetimi leti.
V programskem listu lahko preberemo iztočnice za lažje razumevanje Ssss…: “Bodite tiho,’ nam s svojo zgovorno koreografijo Ssss… na glasbo Frédérica Chopina šepeta Edward Clug. Njegov ‘ššš’ pa ne zareže kot ukazovalni medmet ‘pst’, saj v njegovem primeru, s tremi pikami, ki mu sledijo, ostaja docela odprt.”
Ravelov Bolero vsi poznamo in prav zanimivo bo videti, kaj je skreiral Zanella. “Maurice Ravel je Bolero, svoje najbolj znamenito delo, napisal po naročilu ruske balerine Ide Rubinstein. Premierno so ga z velikim uspehom izvedli v pariški Operi leta 1928, plesnemu svetu pa je najbolj poznan v interpretaciji Mauricea Béjarta iz leta 1961. Številnim koreografom, ki so ustvarjali na to kompozicijo iz ene same stopnjujoče se teme, se pridružuje tudi Renato Zanella. Njegova interpretacija črpa iz osnovne Ravelove zamisli o večnem glasbenem boju za prevlado med ritmom (močjo) in melodijo (lepoto), ki jo Zanella podčrtuje z mislijo, da razum (melodija, lepota) v spopadu s silo moči zmaga le redkokdaj.“
Tudi Obredje ni neznanka na baletnih odrih. “Igorja Stravinskega poznamo kot revolucionarnega skladatelja, ki je s svojim načinom komponiranja premikal meje glasbenega ustvarjanja. Balet Pomladno obredje (Le Sacre du printemps) se uvršča med poglavitne primere njegovega edinstvenega komponiranja. Zanella želi s koreografijo Obredja gledalcem izreči svoje prepričanje o tem, kateri je tisti obred, ki ga ljudje najvztrajneje izvajamo že vso človeško zgodovino – to je obred vojne. Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir,” piše v programskem listu.
Renato Zanella se je o novem projektu razgovoril tudi v intervjuju, ki ga je za programski list predstave pripravila Nataša Jelić. Tale odgovor je nadvse zanimiv: “H koreografiranju na Ravelovo glasbo me je povlekel spopad med melodijo in ritmom, ki ga slišim v njej – med melodijo, ki simbolizira razum in lepoto, ter ritmom, ki ponazarja moč. Razum je pred močjo preprosto nebogljen. Melodija je plamen, ki ustvarja lepoto, barvo, vonj – ritem je kladivo, ki neusmiljeno udarja po železu. V tem neenakopravnem boju sem videl tudi odnos ženske in moškega, ki je za žensko tudi dandanes še marsikje lahko celo usoden. V Ravelovi glasbi slišim crescendo nasilja, zanikanja svobode. Njegovo čutno glasbo bi lahko doživeli tudi kot ljubezenski odnos, vendar se pod njenim površjem skriva mnogo več. Zgodovinski trenutek nastanka glasbe, začetek 20. stoletja, je naznanil tudi začetek emancipacije nežnejšega spola v družbi. Spomnimo se vseh močnih žensk, Mate Hari, Josephine Baker in drugih, ki so se pogumno in v najglobljem smislu te besede razgalile pred občinstvom. V slehernem glasbenem delu najdemo kanček avtorjevega življenja, zato je duh upora nedvomno zaznamoval tudi ustvarjanje tako senzibilnega skladatelja, kot je bil Ravel.
Posebno darilo, ki se ga tudi sam neizmerno veselim, je našemu baletnemu ansamblu namenil umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug, s katerim se o sodelovanju pogovarjava že od mojega prvega dne v pisarni ljubljanskega opernega gledališča.
Čudovito koreografijo Ssss… je za Stuttgartski balet ustvaril pred nekaj več kot desetimi leti. Prevzela me je zato, ker je kot koreografa tudi njega zanimala tema odnosov in ker je v romantični, poetični glasbi Chopinovih Nokturnov našel vero v prelepo mrežo zgodb in harmoničnih odnosov, ki jih ljudje tkejo med seboj v soju lunine svetlobe. Pravzaprav je v življenju natanko tako. Srečo imamo, če doživimo vsaj eno ljubezen, in še večjo, če potem srečamo zadnjo, ki je prav tako tista prava. Življenje kljub vsemu doživljam kot čudovit, romantičen dogodek, prežet z lepoto. Lepoto, ki jo najdemo predvsem v umetnosti – naši najboljši meditaciji, ki se ji ravno zato ne smemo odpovedati.
Tretji del sem poimenoval Obredje. Ob študiju glasbe Stravinskega in razmišljanju o obredni iniciaciji, ki jo mladi ljudje na prehodu v svet odraslih pričakujejo vsako pomlad in ki hkrati simbolizira tudi novo življenje, polno blaginje, sem začutil, da bi moral gledalcem s koreografijo Obredja ponuditi svoje prepričanje o tem, kateri je tisti obred, ki ga ljudje že vso človeško zgodovino najvztrajneje izvajamo – to je obred vojne. Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir. Zato v tretjem delu večera pozornost med drugim posvečam fanatizmu – sistematičnemu orožju za uničevanje, ki so ga s pomočjo religij ustvarili ljudje, da bi manipulirali z drugimi ljudmi. V različici baleta Pomladno obredje, ki bo zaživela na odru SNG Opera in balet Ljubljana, je za obred žrtvovanja izbran mlad par. Moški sledi svojim učiteljem, tako imenovanim modrecem, in se odloči, da bo žrtvoval tudi ljubezen. Ob tem se med drugim lahko spomnimo na posilstva muslimanskih žensk, ki smo jim bili priča v vojni ne tako dolgo nazaj v naši neposredni bližini. V trenutku, ko si je žensko prisvojil drugi moški, so se ji člani družine odpovedali in jo izgnali. To je bilo še eno od orožij etničnega čiščenja, še en primer nasilja. V Obredju, ki je obenem tudi zgodba o uničenih odnosih med ljudmi, ne bo videti vojne, marveč bo v ospredju preobrazba srečnih, mladih ljudi v morilce, ki to vlogo sprejmejo v imenu tako imenovanega napredka, v njegovo smotrnost in nujnost pa jih prepriča družba. Ob vsem tem se nam seveda poraja večno vprašanje, kam v resnici drvi človeštvo in ali mora to res biti naša usoda. Vedno je dobro razmisliti tudi o naši lastni odgovornosti za lepoto življenja … O vsem tem govori naš najnovejši baletni večer.“
Torej v četrtek premiera in nato sledijo ponovitve 17., 18., 20., 21., 22. in 23. novembra. Plešejo baletni plesalci ljubljanskega baleta, ki jih že dobro poznate. Baletni solisti bodo: Nina Noč, Hugo Mbeng, Yuki Seki, Filippo Jorio, Ana Klašnja, Anastasia Matvienko, Denis Matvienko, Lukas Zuschlag, Kenta Yamamoto, Iulian Ermalai, Filip Jurič, Tjaša Kmetec. Poleg omenjene ekipe še množica plesalcev. Veselimo se še ene baletne poslastice.
