Dvajset let festivala Exodos. Gregor Luštek s kitajskimi umetniki.

20. edicija Festivala Exodos bo stekla v znamenju mladih umetnikov z vseh koncev sveta – od Tibeta, Kitajske, Evropske unije, Balkana do Burkine Faso in Južne Afrike. Izbira umetnikov je zahtevala od ustvarjalcev visok kreativni potencial, tokrat so bili v prednosti tisti, ki so za  evropske odre še neznanka, tako po geografskem poreklu kot po svojem osvojenem znanju. Jubilejna edicija Festivala Exodos, kot so poudarili na novinarski konferenci 6. aprila, je svojevrstno medcelinsko povezovanje, kjer se skuša razbijati ustaljene stereotipe, potekala pa bo na odrih Ljubljane od 18. do 23. aprila.

Na novinarski konferenci v prostorih Stare elektrarne Ljubljana, Elektro Ljubljana / SME-EL je direktorica in producentka festivala Nataša Zavolovšek dejala, da so prepričani, da je umetnost univerzalen jezik, ki bi lahko povezoval ta svet, in da se ima vsakdo pravico izražati v tem jeziku, tudi da sta umetnost in kultura orodji, ki povezujeta svet, samo kaj ko številni ljudje, zlasti politiki, tega nočejo priznati.
Konferenco je vodila Jedrt Jež Furlan, besedo pa predala Zavolovškovi, ki se je zahvalila prvemu direktorju festivala Miranu Šušteršiču za pogum pri ustvarjanju festivala kakor vsem sodelujočim za pomoč pri postavitvi in vodenju vseh dosedanjih festivalskih edicij, seveda tudi prihodnjih, ki jih optimistično pričakuje in brez katerih festivala ne bi moglo biti. S prevzemom festivala leta 2000 je Nataša Zavolovšek ubrala pot internacionalizacije, toda ker ta v kapitalizmu temelji le na pridobivanju denarja, vsa ta leta išče svoja pota drugačnosti, kot je dejala, in v veliki želji, da bi bil Festival Exodos drugačen od drugih, ki so medsebojno že kar uniformirani.

To ji nekako uspeva s padci in dvigi, odvisno od tega, v kolikšni meri ji uspeva pridobiti finančne vire in z danimi sredstvi temu primerno tudi postavljati festival. Njena iskanja in pota so Exodos pripeljala do evropsko-kitajske koprodukcije in do prvega projekta Plesne unije C-CEEC, kjer pod vodstvom koreografa Gregorja Luštka skupaj s kitajskimi umetniki in tistimi iz sedmih držav srednje ter vzhodne Evrope nastaja mednarodni projekt Zibka s prepletom tradicionalnega in sodobnega plesa ter glasbe v povezavah kultur dveh celin, ki bo premierno predstavljen 19. aprila ob 20. uri na odru SME-EL. "Z Luštkom kot koreografom bi mirno lahko odšla tudi na Mars, po vsem tem času skupnega sodelovanja in njegovih delovnih pristopov z drugimi in drugačnimi," je povedala Zavolovškova in še dodala, da se Kitajska odpira za sodobni ples in da smo jim imeli kaj ponuditi: "Imamo umetnike in plesna znanja, tudi s področja uprizoritvenih umetnosti, ampak kaj ko naša kulturna politika nima ne vizije in ne strategije. Menim, da nas bodo Kitajci kmalu zapustili, če bomo tako nezainteresirani za sodelovanje." Kaj naj si mislimo o tem, ko so povabili celo osem naših večjih institucij na gostovanja (Drama, Opera in balet Ljubljana …) in ko nastopi vprašanje, če se bo sploh kdo odzval. Drugi, kot se da videti, sprejemajo ponujeno roko sodelovanja in znajo tudi bolje izkoristiti svoja znanja, očitno se zavedajo, da je  umetnost lahko dobra tržna niša, tako so za sodelovanje s Kitajsko veliko bolj zainteresirani celo v  BiH (na veliko pa s Kitajsko sodeluje že Srbija, med drugim se da zaslediti, da so mestni kulturni smerokazi Beograda izpisani v treh jezikih in v treh pisavah: srbski, francoski, kitajski, op. a.)

Prvič se je pripetilo, da na novinarski konferenci kakega plesnega festivala nismo bili oblegani z angleščino, kajti tokrat smo imeli prevajalko za kitajski jezik, ko je moderatorka Jedrt Jež Furlan zastavljala vprašanja kitajskemu pedagogu Tanu Hau, umetniku in strokovnjaku za klasični kitajski ples na Plesni akademiji v Pekingu, in ga spraševala o razliki med kitajskimi plesalci in našimi sodobnimi. Dejal je, da je razlika kar velika, kajti Kitajci se urijo v posameznih plesnih zvrsteh, ko skrbijo za telesno pripravljenost, medtem ko je pri našem sodobnem plesu poudarek na medsebojnem sodelovanju, gre tudi za preplet različnih mišljenj ter iskanj.

O klasičnem kitajskem plesu je dejal, da razlik v gibalnih osnovah niti ni, njihov klasični ples zahteva poleg telesne pripravljenosti predvsem povezovanje misli in gibov, tudi  srca, vse skupaj pa vpliva na gibalno obliko in vsebino; njegove delavnice se lahko udeleži vsak, ki se dobro giblje. "In kako ste sodelovali z Luštkom?" je bilo eno od vprašanj. Odgovor pa bil kratek in jedrnat: "Zelo uspešno, tudi z vsemi, s katerimi sem prišel v stik v tem projektu." Na enako vprašanje je Gregor Luštek nekoliko drugače odgovoril: "Vsi smo isti in ni nam treba iskati razlik, saj vsi že od rojstva iščemo, kakšni smo …"  Poudaril pa je, da je bila naša zgodovina v teh 2000 letih povezana z mnogimi narodi in vojnami, ko so v kratkih časovnih obdobjih in na malem ozemlju vihrale zgodovinske vihre: Rimljani, Turki, križarske vojne, kralji, cesarji, fašizem … pri Kitajcih pa se je zgodovina dogajala v času, ki šteje vsaj 1000 ali veliko več let, torej razlike nastopijo v času rojstva, ki se je pač zgodilo na določenem kraju, in v tem, kar so ti takrat položili v zibelko: "Od tod tudi naslov naše koprodukcije in otvoritvene predstave Zibka. Med našimi in njihovimi plesalci so prav gotovo razlike v izvedbah; ko pokažeš neko gibalno sekvenco ali sosledje Kitajcu in našemu, bo Kitajec takoj delal, naš pa imel cel kup misli. Njihov odnos do telesa je veliko bolj svoboden in odprt, kot ga imamo mi. Mi smo od njih bolj svobodni v medsebojnih odnosih in izražanju. Tako če rečeš Žiganu (Krajnčanu, op. u.), da improvizira, ga že vidiš, kako jadra po odru zatopljen v svoj gibalni svet.. Ko pa Kitajci rečeš, da improvizira, pa išče navodila, smer, kontakt, skratka stoji in čaka …," je še komentiral Luštek. Za nas nepojmljivo, zanje pa vsakdanjik njihove telesne svobode so tudi njihova stranišča: eno poleg drugega, odprta in vsem na očeh …?!

V šestih festivalskih dneh bo uprizorjenih osem mednarodnih predstav na različnih odrih Ljubljane, pester bo tudi spremljevalni program z dvodnevno delavnico tradicionalnega kitajskega plesa (za katero je potrebna predhodna prijava na: exodos@exodosljubljana.si) in večerno družabno igro Volkodlak, predvideni sta tudi javna debata (19. aprila) ter okrogla miza o pogojih dela (20. aprila). Na predvečer festivala, 18. aprila, ob 20. uri bo na ogled performans Chume Sopotela in Ahmeda Tobasia: Pogovarjajmo se o seksu ali kot so podnaslovili v gledališki knjižici: Iz Palestine z ljubeznijo v Južno Afriko. Festival se uradno odpira 19. aprila s predstavo Zibka, ki ji na različnih lokacijah preostalih petih dni sledijo še: Radio brez Frekvenc, Glej;  Kri / Brata, PTL; tri predstave v SME-EL: Člen 19., Sem, Duh; Lasnica, Glej; R.E.M., ŠB.

Tako se bo v šestih dneh predstavilo kar 34 umetnikov iz štirinajstih držav in s treh kontinentov, med njimi: Adonis Nebie (Burkina Faso); Kristina Šolteva (Češka); Davor Sanvincenti (Hrvaška), Ahmed Tobasi (Južna Afrika), Hu Hai, Tan Hang, Yang Weijia (Kitajska); Janis Putnins, Eva Kromberg (Latvija); Benjamin Taba (Madžarska); Risima Rimskin (Makedonija); Ata Kattab, Ahmed Tobasi, Zaina Zarou, Ramah Jabr (Palestina); Urandia Aragao, Sofia Dinger (Portugalska); Momar Ndaye (Senegal); Eyad Housami (Sirija); Cai Rang Ren Qing, (Tibet)  in iz Slovenije: Gregor Luštek, Borut Bučinel ter Žigan Krajnčan.

Vsi festivalski spremljevalni dogodki so brezplačni, vstopnice predstav v predprodaji in za celoten festivalski program so naprodaj za 12 evrov, medtem ko je za posamezne predstave treba prispevati šest evrov. Torej vabljeni na plesne dogodke in predstave sodobnih uprizoritvenih umetnosti 20. Festivala Exodos!

View Gallery 8 Photos