Športni direktor plesnega kluba Lukec Krško Dušan Vodlan je dosegel kar nekaj premikov pri pozivu k spremembam delovanja Plesne zveze Slovenije. No, nekateri iz plesnih vrst menijo, da je Dušan preprosto prestopil h koritu enako mislečih na Plesni zvezi, ki si sprememb ne želijo, a Dušan pravi, da temu ni tako, in poziva vse, ki si želijo, da se končno kaj premakne, da nekaj tudi sami storijo.
"Končno se le premika in zato smo na komisijo za spremembe statuta PZS pravočasno oddali naš predlog za spremembo 23. člena in nekaj pobud in predlogov za delovanje PZS in sekcije za ST in LA v prihodnje.Pozivamo vse, ki vam ni vseeno kaj bo v prihodnje s slovenskim športnim plesom, da se udeležite skupščine PZS in zbora sekcije za ST in LA plese, da s skupnimi močmi vplivamo na nekatere stvari, ki jih moramo nujno spremeniti. Moram reči, da se nekatere zadeve le spreminjajo in da so se tudi nekateri ljudje pripravljeni pogovarjati v smeri določenih sprememb. Zatorej v čim večjem številu na skupščino in zbor in podprimo naše skupne poglede in predloge ter pobude.
Komisija za spremembe statuta PZS
1. Podajamo predlog za spremembo Statuta in sicer prvega odstavka 23. člena Statuta PZS, ki se glasi:
(1) Skupščina je najvišji organ PZS, ki voli vse svoje druge organe. Sestavljajo jo pooblaščenci članic, ki imajo po en glas za vsako sekcijo, v kateri članica deluje. Strokovni združenji ZPSS in ZPVUTS delujeta v interesu vseh štirih sekcij iz 19. člena statuta in imata v skupščini po 4 glasove.
Predlog: Skupščina je najvišji organ PZS, ki voli vse svoje druge organe. Sestavljajo jo pooblaščenci članic, ki imajo po en glas.
Kratka obrazložitev: Dosedanji prvi odstavek 23. člena Statuta PZS omogoča preveliko manipulacijo z glasovi in postavlja v podrejen položaj članice, ki imajo znotraj svojega delovanja manjše število sekcij. Poleg tega pa je kar nekaj članic, ki sicer plačujejo članarino PZS za posamezne sekcije v bistvu pa sekcije ne delujejo, saj nimajo članstva oz. registriranih tekmovalcev.
To je očitna manipulacija z glasovi in zavajanje javnosti z določenim interesom vodstva takšnih članic. (recimo PK Bolero Krško, ki nima članstva ima pa na skupščini 4 glasove, menimo da ni osamljen primer). Zato odgovorne pozivamo, da to do skupščine preverijo in do tega zavzamejo svoje stališče.
Primer GZS: Delegati na skupščini so lahko samo zastopniki oz. predstavniki članic GZS. Vsaka članica GZS ima na skupščini en glas.
Primer RZS: Skupščino sestavljajo: po en pooblaščeni zastopnik vsakega društva, ki je član Zveze;
Primer BZS: Skupščino sestavljajo predstavniki članov zveze. Vsak član zveze za zasedanje skupščine delegira enega predstavnika, ki se mora pred zasedanjem skupščine izkazati s potrjeno poverilnico.
Primer NZS: (2) Vsi člani NZS so na Skupščini zastopani preko delegatov.
(3) Vsaka MNZ ima na vsakih začetih deset članov MNZ, po stanju 1. januarja za tekoče leto,
po enega delegata. ZNSS in ZNTS imata vsaka po dva delegata.
Primer JZS. Vsak klub ali društvo ima v skupščini po enega člana – delegata.
Primer KZS: Skupščina je najvišji organ Zveze. Sestavljajo jo pooblaščeni predstavniki članov in sicer: po en predstavnik vsakega društva.
Kratka obrazložitev: Zaradi takšnega dosedanjega delovanja, so se prevečkrat mešali interesi, ki prav gotovo niso vedno enaki. PZS in strokovni združenji sta na nasprotnih bregovih, ki pa s skupnimi močmi ter strpno in strokovno argumentacijo lahko dosežeta konsenz v dobro plesalcev – tekmovalcev in klubov, ki so osnovna celica znotraj PZS.
1. Pobuda: PZS mora delovati v dobro plesalcev-tekmovalcev in klubov-članic.
Kratka obrazložitev: Znotraj statuta se moramo opredeliti, kaj so klubi in kaj plesne šole. Plesne šole organizirane kot d.o.o. oz druge podobne oblike ne morejo biti sestavni del PZS in ne morejo strokovno in organizacijsko vplivati na razvoj slovenskega športnega plesa. Lahko pa z določenimi pravili znotraj PZS pomagajo pri tem razvoju, predvsem finančno.
2. Pobuda: Znotraj Statuta PZS se je treba opredeliti do razdelilnika med sekcijami, ki so namenska sredstva za dejavnost s strani MMŠ in FŠ
Kraka obrazložitev: Sredstva naj bodo transparentno prikazana za posamezne sekcije in naj z njimi tudi razpolaga transparentno vsaka sekcija zase. Prav tako naj se transparentno pripravi poročilo za vsak odhodek posamezne sekcije.
3. Pobuda: Skupščina se more zelo jasno opredeliti do konfliktne situacije IDSF-PZS-DSF
Kratka obrazložitev: Skupščina se mora zelo jasno opredeliti do tega vprašanja in se izjasniti glede svojih stališč. Prevečkrat se namreč dogaja, da si zadevo po svoje razlagamo. Zato so tekmovalci in klubi velikokrat pred vprašanjem ali lahko gredo na posamezna tekmovanja ali ne, saj se bojijo morebitnih sankcij.
4. Pobuda: Projekti Slovenije pleše naj gredo izvedbeno in stroškovno v ZPVUTS
Kratka obrazložitev: Prvobitni namen PZS je pomoč in podpora plesalcem-tekmovalcem in klubom, ki so organizirani kot društva in so v največji meri nepridobitna. Kar pa ne moremo reči za plesne šole in posamezne projekte Slovenija pleše. Ker se te dejavnosti preveč prepletajo in povezujejo z osnovno funkcijo PZS, je nujno potrebna nova organiziranost v smeri, da te projekte prepustimo izključno ZPVUTS.
5. Pobuda: Skupščina se mora opredeliti tudi do izobraževanja za sodnike in trenerje
Kratka obrazložitev: Jasno se mora vedeti v čigavi pristojnosti so in koliko to stane. Ali je možno izobraževanje poceniti?. Določiti izvajalce in za njih pripraviti javni razpis, ki naj upošteva najboljše in najkvalitetnejše ponudnike. Namera naj bi prinesla predvsem večje število izprašanih sodnikov in tudi trenerjev. Splošno je znano, da se v zadnjem obdobju na tekmovanjih pojavljajo eni in isti sodniki. Zaradi znanih razlogov. Da bomo te razloge lažje premagovali je nujno potrebno čim prej pridobiti večje število izprašanih in kvalitetnih sodnikov.
POVEČANJE ŠTEVILA PAROV V OBDOBJU 2011 DO 2013 ZA 50 %
Vse aktivnosti v tem obdobju morajo temeljiti na večjem zaupanju v delovanje PZS in zadovoljstvu klubov ter njihovih vodstev, ki so baza oziroma valilnica novih parov. Osnovni cilj je povečanje števila registriranih tekmovalcev – parov. S tem pridobimo vsi, klubi, tekmovalci, organizatorji tekmovanj in seveda PZS oziroma sekcija za ST in LA plese. Iz dosedanjih pobud in predlogov je najbolj razvidno, da smo v preteklosti predvsem premalo pozornosti namenili naslednjim področjem:
1. SODNIŠKA ORGANIZACIJA NAJ DOBI NOVO PODOBO IN PREPOZNAVNOST, S KATERO BO PRIDOBILA VEČJE ZAUPANJE V SVOJO STROKOVNOST
– ustanoviti neodvisno komisijo za analizo sojenja, le lahko tudi sestavni del obstoječe sodniške komisije
– uvesti žrebanje sodnikov za vsa tekmovanja (KV, KV-RT, DP) za eno leto naprej
– organizirati še več izobraževalnih aktivnosti za sedanje sodnike in pospešiti pridobivanje novih mlajših sodnikov. Obdržati čim več aktivnih plesalcev ob kuncu kariere v plesu,
( trenerji , sodniki, v organih …).
-po razglasitvi in že med posameznimi krogi rezultate obesiti na vidno mesto v dvorani, kjer se odvija tekmovanje
-v letu 2012 uvedejo državna prvenstva za C in B razrede.
2. VSESTRANSKA PODPORA KLUBOM S STRANI PZS OZ. SEKCIJE
– površna podoba kluba je odvisna od tekmovalnih rezultatov in podobe v medijih. Vendar je prava podoba tista, ki je zgrajena z aktivnostmi v lokalni in širši skupnosti, ki utrjuje korenine kluba.
– ustvariti trikotnik klub/trener-tekmovalec, par/starši
– podpora PZS v smeri delovanja domačega kluba v lokalnem okolju
– ŠPF naj strokovno izvajajo izključno klubi člani PZS s svojim strokovnim kadrom
– v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah naj delujejo izključno klubi člani PZS s svojim strokovnim kadrom, ki uspešno delujejo v lokalnem okolju
– vsestranska pomoč – predvsem denarna, klubom, ki organizirajo tekmovanja znotraj PZS, saj ogromno pripomorejo pri promociji plesa v svojem okolju in širše
– uvesti licence za strokovni kader, z letnim preverjanjem strokovnosti in podaljševanjem licenc
– delovati na preprečevanju nelicenciranih plesnih ponudnikov oz. tistih ki delajo na črno, s čemer predvsem škodijo klubom, športnemu plesu in PZS.
– od plesnih tečajev za odrasle in maturante uvesti »plesni evro« za razvoj športnega plesa
– zagotoviti glavnega pokrovitelja za SLP v višini 10.000,00 – 15.000,00 EUROV
– večja vključitev zainteresiranih staršev v organe PZS
– transparentnost delovanja PZS in IO sekcij ter večje obveščanje klubov o delovanju organov PZS in sekcij
– klubi naj o delovanju organov PZS obveščajo tekmovalce in starše na klubskih oglasnih deskah in na svojih spletnih straneh
– ponovno uvesti odškodninski pravilnik pri prestopu v drugo plesno organizacijo (klub)
– navezat stike z najpomembnejšimi tiskanimi in TV mediji
– denarna pomoč klubom.- organizatorjem tekmovanj predvsem za oglaševanje tekmovanj SPL in DP v lokalnem in širšem okolju
– navezati stike z producenti in odgovornimi za odmevne zabavne oddaje ter plasirati naše uspešne tekmovalce ne glede na klubsko pripadnost
. ustanoviti PR službo ali komisijo za obveščanje javnosti o pomembnih dogodkih znotraj PZS oz. posameznih sekcij
– v delo organov vključiti novinarje
DUŠAN VODLAN, športni direktor PK Lukec Krško
