V soboto, 3. oktobra, se je v športni dvorani Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana odvilo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih.
V soboto, 3.oktobra, se je v športni dvorani Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana odvilo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. To najbolj priljubljeno plesno tekmovanje med plesalci sekcije standardnih in latinskoameriških plesov pri Plesni zvezi Slovenije se ponavadi izvede v spomladanskem terminu, vendar je tudi plesalcem letos pandemija prekrižala načrte.
Po mesecih dileme, ali bo sploh možno organizirati to pomembno tekmovanje, so organizatorji, društvo Kazina in Plesni klub Feniks iz Ljubljane, končno dobili zeleno luč za izvedbo prvenstva. Manjši zaplet s spremembo dvorane in posledično datuma prireditve smo udeleženci sprejeli brez hude krvi, saj so naši plesalci končno dobili priložnost, da nam pokažejo rezultate svojega dela.
Seveda je moralo vse potekati v skladu z navodili NIJZ, kar je pomenilo, da smo morali vsi v dvorani ves čas nositi maske, razen tekmovalcev v času plesanja. Vsi smo morali izpolniti in podpisati vprašalnike o zdravstvenem stanju in se držati natančnih navodil o ohranjanju predpisane razdalje. Sodniki smo imeli celo označbe, kje moramo stati v času sojenja, da se ne bi približevali drug drugemu ali tekmovalcem na plesišču.
Mnogo truda je bilo vloženega v to, da bi vse potekalo z zagotovljeno najvišjo stopnjo varnosti za vse udeležence, za kar gre vsa pohvala organizatorjem. Razen potrebe po občasnem opominjanju gledalcev na tribunah, da ne odstranjujejo mask z obraza, se je celotna prireditev izvedla po vnaprej pripravljenem protokolu. Plesalci so se celo ogrevali ločeno po skupinah, da jih ne bi bilo preveč hkrati na plesišču.
Tradicionalnega svečanega mimohoda vseh nastopajočih ni bilo in tudi pri razglasitvah rezultatov ni smelo biti običajnega ‘line up-a’, ampak so bili finalisti odmaknjeni eden od drugega, tako da je bila linija razpotegnjena čez celotno plesišče.
Kljub vsem tem nujnim ukrepom in spremembam je bilo razpoloženje v dvorani pozitivno, sproščeno, lahko bi rekla kar praznično. Gledalci so bučno navijali za svoje favorite in celo sodniki smo takoj na začetku dobili aplavz, ker smo se zaradi situacije s covidom odpovedali honorarju za sojenje.
V tokratni sodniški zasedbi smo prevladovale ženske sodnice, kar je precejšnja redkost na plesnih tekmovanjih. Odgovornost ocenjevanja in odločanja o tem, kateri pari se bodo okitili z nazivom državnega prvaka, sem delila z Natalijo Banovič, Jagodo Batagelj, Karmen Intihar, Šano Vodnik ter edinima moškima sodnikoma, Matejem Krajcerjem in Dejanom Kolencem. V vlogi delegata Plesne zveze Slovenije je bil Drago Šulek, in njegova naloga je bila tokrat tudi to, da skrbi za striktno izvajanje varnostnih ukrepov nas, sodnikov.
Državno prvenstvo je potekalo v dveh delih. V prvem delu so nastopili mlajši pionirji, pionirji ter mlajši mladinci, večerni del pa je pripadal mladincem, starejšim mladincem, članom in seniorjem. Po otvoritvenem govoru športnega direktorja PZS, Marka Vodnika, ki je bil hkrati tudi organizator prvenstva, in slovenski himni, se je začelo zares.
Prvi so plesišče napolnili najmlajši plesalci in plesalke iz kategorije mlajših pionirjev. Sedem plesnih parov nam je vodja prireditve, Metka Mesesnel Bizilj, ki je bila zadolžena tudi za predvajanje glasbe, poimensko in posamično predstavila. Že prvi pogled na izjemno lepo urejene tekmovalce, ki so se vsi do zadnjega znali tudi lepo prikloniti gledalcem, je bil zelo obetaven. Še ne dolgo pred tem smo včasih videvali v tej kategoriji nepripravljene plesne pare, ki so bili zaradi svoje mladosti sicer prikupni, a po mojem osebnem mnenju niso sodili na državna prvenstva.
Tokrat sem bila prijetno presenečena, saj je bila raven plesanja starosti primerna. Še več, zmagovalni par, Alex Belaj in Rubi Marinko Pocajt iz PK Feniks, pa tudi drugouvrščena, Erik Rampre in Ana Vidovič iz ŠRKD Diamant, so postavili nove standarde za to starostno kategorijo.
Pionirskih parov je bilo pet. Zmagala sta Mark Kotnik in Julija Markovič Halik iz Plesnega kluba Bolero pred Gregorjem Remihom in Lano Hrašovec iz Društva Kazina. Drugouvrščenemu paru sta se zelo približala Oskar Preložnik in Taja Belaj iz PK Feniks, ki sta bila druga v dveh od petih plesov. Tudi pionirji, ki so zastopali barve kar petih slovenskih plesnih klubov, so, tako kot mlajši pionirji, prikazali lepe nastope, iz katerih je bilo jasno videti, da med koronskimi časi niso zanemarili treningov.
Mlajši mladinci so se nam predstavili s polfinalom. Enajst tekmovalnih parov iz šestih plesnih klubov se je najprej borilo za vstop v finale. Dvanajst in trinajst let stari plesalci in plesalke so v zelo različnih stopnjah svojega telesnega in psihološkega razvoja. Nekaterim so v zelo kratkem času zrasli in se jim je zaradi tega delno porušila koordinacija, hkrati pa so se morali naučiti novih, bolj zahtevnih, odprtih koreografij. V tem prehodnem obdobju se plesalec ali plesalka lahko počutita nerodno in navzven delujeta negotovo. Vedeti je treba, da to obdobje mine in da se bo sčasoma vse postavilo na svoje mesto. To sem napisala zato, ker je − odkrito povedano − za sodnika situacija na plesišču pri mlajših mladincih pogosto zelo kaotična. Isti plesalci in plesalke imajo lahko odlične, dobre, slabe ali celo katastrofalne trenutke. Poleg tega so nekateri videti kot mladi odrasli, drugi pa še kot mali otroci. Tukaj nastopi prednost tistega, ki je v danem trenutku najbolje natreniran. Tak par se ne bo pustil zmesti od drugih parov na parketu in bo odplesal svoj program optimalno. Druga stvar, ki se pogosto zgodi in ki se je zgodila tudi na tem prvenstvu, je ta, da plesni pari v finalu, v želji po čim višji uvrstitvi, začnejo pretiravati. To ponavadi vodi v še hujšo izgubo nadzora, ne le nad svojim telesom, ampak tudi občutkom za prostor, da o občutku za partnerja ne govorim, saj je pri tej starosti ponavadi še na zelo nizki ravni. Odkrito povem, da sem si morala pri sojenju tega finala pomagati s tem, kar sem videla v polfinalu, ko si pari niso toliko skakali v prostor in je bilo plesišče bolj pregledno. Državna prvaka v kategoriji mlajših mladincev sta postala Karlo Ostružnjak in Tanisa Potočnik-Martić iz DPC Samba, vice prvaka pa Tian Pintarič in Kaja Katona iz PK Feniks. Glede na zgoraj opisano stanje na plesišču ni nenavadno, da so prva mesta pri posameznih plesih od posameznih sodnikov dobivali kar štirje plesni pari.
Mladinskih plesnih parov je bilo na tem državnem prvenstvu devet. Svoj polfinale so odplesali kar v eni skupini, kar je sicer z vidika možnosti primerjave za sodnike bolje, seveda pod pogojem, da se pari razporejajo po vsem plesišču, tako da imamo dober pregled. Boj za prvo mesto se je odvil med dvema plesnima paroma, Enejem Erženom in Taro Por ter Jako Bračkom in Kajo Dekič. Slavila sta Enej in Tara iz ŠRKD Diamant, Jaka in Kaja iz DPC Samba pa sta se morala zadovoljiti z drugim mestom, kljub temu da je bila razlika v ocenah minimalna. V tej kategoriji je zelo podobna situacija kot pri zgoraj omenjenih mlajših mladincih.
Tudi starejši mladinci so se morali najprej pomeriti v polfinalu, saj je bilo na štartu deset plesnih parov. Bila sem hvaležna, da smo si jih lahko ogledali v dveh skupinah. Ti plesni pari so v nasprotju z mladinci in mlajšimi mladinci fizično superiorni. Žal pogosto s fizično močjo kompenzirajo oziroma bolj po domače − mašijo luknje tam, kjer jim manjka natančnosti, tehnike, občutka za glasbo, občutka za partnerja in podobno. In potem so tu seveda tudi izjeme. Na velikih tekmovanjih je fizična (pre)moč pogosto dobrodošla, saj sicer lahko ostaneš spregledan. Zato se tudi treningi parov vse bolj vrtijo okrog razvijanja fizične moči. Pri kategoriji starejših mladincev je bilo videti kar precej razmetavanja. V moje veliko veselje sem lahko tudi uživala ob gledanju nekaterih plesnih parov, še zlasti v polfinalnih nastopih, ko so bili manj pod pritiskom. To so bili tisti, ki so uspeli svojo fizično moč usmeriti v tisto, kar pri plesu dejansko šteje, na prvem mestu občutek za glasbo in za partnerja. Med plesalci v tej kategoriji je kar nekaj izjemnih talentov, ki bodo nedvomno uspešni tudi, ko bodo prestopili v kategorijo odraslih parov. Državna prvaka sta postala Nino Djordjević in Ana Gedl iz DPC Samba, vice prvaka pa njuna klubska kolega, Žan in Ana Stajan. Tretja sta bila Stefan Chiari in Neža Colja iz ŠRKD Diamant.
Pred vrhuncem večera, članskim finalom, sta se pomerila še dva seniorska plesna para iz kategorije Seniorji III. Marko in Natja Orehek sta postala državna prvaka, vice prvaka pa njuna kolega iz PK Feniks, Igor Razinger in Mojca Noč–Razinger.
Šest članskih plesnih parov se nam je najprej predstavilo s kratkim čačača-jem.
Prva misel, ki se mi je utrnila ob gledanju teh parov, je bila, da so si zelo različni po stilu plesanja. To mi je zelo všeč, še posebno pri parih, ki prihajajo iz istega kluba in trenirajo v večini z istimi trenerji, ker njihova raznolikost pomeni, da jih trenerji spodbujajo k temu, da raziskujejo in razvijajo svoj osebni stil. Pri odraslih parih je to ključnega pomena. Tehnika je le orodje, močno, a fleksibilno ter dobro koordinirano telo prav tako. Koreografija, ki je prilagojena plesalcem, ne le s fizičnega vidika, temveč tudi z vidika njihove osebnosti, preferenc, vizij … je prav tako zelo pomemben sestavni del mozaika. Pari v tem članskem finalu so relativno mladi. Imela sem občutek, da gledam tekmovalce do 21 let. To ne pomeni, da niso dobri. Moje osebno mnenje je, da so nekateri od njih na pravi poti, da se razvijejo v vrhunske plesalce, take, kakršne smo imeli pred leti, ko smo redno producirali plesne pare najvišje svetovne kakovosti. Upam, da bodo vztrajali, in jim seveda želim, da s čim manj stresa napredujejo po začrtani poti. Državna prvaka v kategoriji članov sta postala Akim Pekunov in Maša Kastelic, vice prvaka pa Iliya Dobrev in Ana Mesec, oba iz PK Feniks. Tretje mesto sta zasedla Vincenzo Chianese in Ana Ekart iz PK Salsero.
Vsem državnim prvakom čestitam za osvojene naslove, ploskam organizatorjem iz Društva Kazina in Plesnega kluba Feniks za dobro organizacijo prvenstva, trenerjem izrekam priznanje za dobro opravljeno delo, vsem plesalcem, ki ste nastopili na tem prvenstvu, pa zagotavljam, da ste zmagovalci že zato, ker ste se v teh težkih časih uspeli pripraviti na tako pomembno tekmovanje! Rezultati vašega dela se poznajo na vašem plesu, in če niste uspeli osvojiti želenega mesta na tem prvenstvu, vedite, da nagrada za vloženo delo vedno pride, v taki ali drugačni obliki.
(Vse fotografije z državnega prvenstva najdete na www.fotomesec.com. Reportažo z državnega prvenstva si boste lahko ogledali v nedeljo, 25. oktobra, ob 18.45 na TV3, op. u.)
