V soboto, 6. aprila se je v Austria Trend hotelu v Ljubljani odvijalo letošnje državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. 43 plesnih parov in 24 solistk je plesalo za naslove novih državnih prvakov.
Sobota je minila v energičnih latinskoameriških ritmih v katerih je poplesavala dvorana v ljubljanskem Austria Trend hotelu, ki nekako tradicionalno postaja prizorišče državnih prvenstev, ki jih organizira plesni klub Feniks. Za tokratno odlično vzdušje v popoldanskem in večernem delu je poskrbela tudi navijaška ekipa kluba Bolero, ki je z bučnim navijanjem bodrila plesalce na plesišču. V današnjem članku ne bo velikih kritik, nekaj pa vseeno, saj je vse potekalo tako kot se nekako pričakuje za organizacijo državnega prvenstva.
Lahko seveda na glas razmišljam zakaj Plesna zveza v svojih desetletjih obstoja recimo ni pridobila lastne dvorane v kateri bi bil plesni prostor, ki mora ugoditi pravilom tekmovanja po velikosti s pripadajočo tribuno na kateri bi bilo prostora za 300 ali 400 gledalcev. No, gledalcev seveda na državnih prvenstvih niti slučajno ni toliko, a lepa dvorana bi mogoče pritegnila koga iz neplesnih krogov, da pride na ogled. Problem organizacije državcev bi bil tako rešen, saj PZS v svoji strukturi združuje tri sekcije in prepričana sem, da bi namenska dvorana bila vsak vikend polna. Ampak PZS je pač zarjavela organizacija, ki se le stežka premika kaj šele, da bi ugotovila, da je čas za korenite organizacijske spremembe.
Zato ni nič nenavadno, da se recimo Feniks kot organizator ni odzval povabilu Andreja Škufce, ki je naslednji dan, torej v nedeljo, 7.4. organiziral svojo tekmo LjubljanaBall, da združijo moči in obe tekmi organizirajo na en dan, delijo stroške, delijo sodnike, pridobijo publiko. Ah, kje pa. Plesna zveza namreč sodi pod okrilje mednarodne plesne zveze WDSF, Andrej pa pod WDC in to je pač konkurenca. Je pa Plesna zveza Andreja povabila, da sodi državno prvenstvo. Keep your enemy close, bravo Andrej.
Poleg Andreja, ki je prebral sodniško zaprisego o poštenem sojenju, je bila sodniška ekipa v sestavi: Karmen Intihar, Emil Ketiš, Šana Vodnik, Marko Tumpej, Miran Pritekelj in Natalija Banovič.
V času nastajanja članka nisem prejela nobenih starševskih replik na sojenje, razen replike, da so vse energije usmerjene v naš članski par Akim Pekunov in Maša Kastelic in zapis mame ene od plesalk solistk (ime seveda hranim v uredništvu, ker maščevalnost je peklenska zadeva), ki mi je takole izčrpno napisala njen pogled na sobotno in splošno dogajanje na polju športnega plesa: ‘Hči tekmuje drugo zaporedno sezono in kar sem najprej opazila je, da Plesna zveza ne vlaga absolutno ničesar v promocijo teh plesov. Za državna prvenstva ljudje, razen vaše oddaje, nimajo možnosti izvedet nikjer. Na Facebooku obstaja samo stran Plesna zveza Slovenije – Sekcija za moderne plese, o STLA ne duha, ne sluha. Posledično so tekme slabo obiskane, dejansko jih financiramo samo starši naših plesalcev, ki imamo že preko celega leta ogromne stroške s plesom, kar vam je seveda znano. Čeprav smo praktično komaj zakorakali na to plesno pot, nas preračunano mesečno ples stane na nivoju minimalne slovenske plače. Tu so vračunani skupinski treningi, individualne ure, čevlji (zelo potrošna roba), plesne in trening obleke, štartnine za tekme in potni stroški na tekme (dostikrat tudi nočitve). Minimalno, kar bi pričakovali od PZS, je, da se začne ukvarjati z marketingom in privabi še koga izven tega plesnega sveta – vsaj lokalno prebivalstvo, kjer se tekme dogajajo. Če bi vključili svoj PR (če ga sploh imajo) in sodelovali s časopisi oz. športnimi spletnimi stranmi, tudi ne bi bilo nič narobe. STLA plesi so dobesedno izginili iz sveta športa.
Kot opažam, bi PZS (vsaj STLA sekcija) nujno potrebovala pomladitev. S tem ne mislim, da je trenutna zasedba nesposobna, daleč od tega, a vrtijo se v začaranem krogu – država ne nameni denarja, ni ga potem za marketing, ni gledalcev, ni promocije, ni plesalcev… Bi bil že čas za svež veter v STLA vodah, vsaj prisluhnili bi lahko komu z novimi idejami. Posledica vsega tega (pa ne samo tega, verjetno, nosi pa to velik del) je tudi to, da je moških /fantov plesalcev vedno manj. Solistke so obsojene na solo plesno kariero, razen če kak plesni par razpade. Cenim trud WDSF-ja, da so lani organizirali tudi svetovno prvenstvo za solistke, in s tem dali potrditev in veljavo tudi njim. Sem pa že nekajkrat zasledila izjave funkcionarjev pri PZS, da je zaskrbljujoče naraščajoče število solistk – ne razumem popolnoma, kaj je zaskrbljujočega na tem, da želijo punce plesat in tekmovat v tem lepem športu. Še bolj neutemeljene pa so izjave, da je vzrok solo plesu neprilagodljivost današnje mladine in razvajenost ter da je tako lažje tekmovati (predvsem standard je veliko težje plesat solo kot v paru). Verjamem, da je kakšen odstotek solistk, ki želijo plesat same, večina pa si želi plesalca, kar so vam verjetno že same zaupale v izjavah po kakšni tekmi. Če solistk ne bi bilo, bi bilo na tekmah še pol plesalcev manj. Škoda je tudi, da se, razen državno prvenstvo v standardu, že drugo leto (verjetno še prej, a še nisem bila pozorna) zapored državno prvenstvo v latinu in v kombinaciji za solistke organizira ločeno. Imajo posebej otvoritev, mimohod in podelitev. S tem se izgublja ekipni duh, ki ga je sicer lepo zaznati na tekmah parov – tudi tukaj večinoma solistke ostanejo na državnem prvenstvu za pare in spodbujajo prijatelje, s katerimi se družijo sicer na skupinskih treningih v klubih. Zelo verjetno s tem ločevanjem prvenstev izgubi tudi možnost, da kakšna solistka najde soplesalca in s tem soplesalec plesalko, s katero bi se morda bolje ujel. Ali je to stalna praksa v tujini žal ne vem, je pa slovenska STLA plesna scena tako majhna, da to res ne bi bilo potrebno.’
Vsi, ki ste vpeti v športni ples vam je to vse znano. Nekako tudi moja mantra zadnjih nekaj let in sama sebi se zdim že dolgočasna, saj se čisto nič ne premakne. Pa niti ni na meni, da premikam, bolj na vas starših saj brez vas ni športnega plesa. Že prvi takšen premik bi starši lahko naredili z odločitvijo, da pari sodelujejo na tekmi, ki jo je dan po državnem prvenstvu organiziral Andrej Škufca v krasni dvorani hotela Union. Ampak ne, staršem menda za tekmo sploh niso povedali ne trenerji še manj Plesna zveza Slovenije, čeprav so se kot gledalci udeležili tekme LjubljanaBall nekateri funkcionarji v PZS: Nataša Ambrož, Meta Zagorc, Niko Basarič in Zoran Kljun. Tisti, ki so za tekmo vedeli, pa so starše na hitro prepričali, da se nima smisla udeležiti tako kakovostne tekme, kot je bila nedeljska. Le zakaj se ne postaviti ob bok plesalcem, ki so prišli iz devetih držav in stehtati svojo kakovost z mednarodno uveljavljenimi sodniki, bivšimi svetovni prvaki, ki so zaželjeni na tekmah svetovnega ranga? Trema, zadrega, slovenska majhnost ali biti raje prvi na vasi, kot zadnji v mestu, gre naš slovenski pregovor? Res škoda za zamujeno priložnost na domačih tleh.
Pa se vrnimo nazaj na državca. Po videnem sodeč je bila tekma zelo energična, borbenost se je dalo občutiti v vseh kategorijah. Tudi recimo v kategoriji para ples, kjer plešeta kot edina Roman Maček in Martina Smodiš (PK Urška Ajdovščina). Njun nastop je bil, kot, da je na plesišču huda konkurenca. Roman in Martina sta nastopila tudi kot otvoritvena točka turnirja LjubljanaBall v nedeljo.
Oba seniorska para sta imela plesni vikend. Marko in Natja Orehek (PK Feniks) sta končno dobila konkurenco v zakoncema Zarnik, ki tudi plešeta za Feniks. Marko in Natja sta obranila naslov državnih prvakov, Bojana in Uroš sta bila druga in oba para sta tekmovala tudi na tekmi LjubljanaBall naslednji dan. In preživela, seveda brez disciplinskih ukrepov s strani PZS.
Metka Mesesnel Bizilj je bila voditeljica tekmovanja in njeno moderiranje vedno spodbuja k navijanju in ploskanju. Uredila je tudi prihode in odhode plesalcev, organizirala defile, se usklajevala z Lukašem Mušinko, ki je vrtel glasbo in koordinirala dogajanje z glavnim sodnikom Nikom Basaričem. Zelo spreten pri organizaciji je tudi plesalec Ilyja Dobrev. Ob tej priložnosti se mu še enkrat zahvaljujem, da sva bila s snemalcem Lom deležna celo mize na odru.
V veselje mi je bilo videti med publiko, ki je bila v glavnem sestavljena s starši, dedki in babicami, tudi nekdanje plesalce, ki so prišli bodrit plesne kolege. Brin Hlade, Kiara Rosa Švarc, Lana Zagorac pa plesne mojstre recimo Majo Geršak, ki mi je dejala, da ni bila na tekmi že več kot pet let.
Pred državnim prvenstvom se je že dopoldne odvijal kvalifikacijski turnir in pilotni projekt in kolikor sem uspela videt okoli 14.00 je tudi na tej tekmi prevladovalo veselje do plesa. Pohvalno. Državc se je začel ob 15.30 z mimohodom solistk in nadaljevalo s štirimi polfinali, kar je zopet pohvalno, saj jih res redko doživimo na državnih prvenstvih. Solistke so nastopile v vseh šestih starostnih kategorijah, njihovo število je bilo 24, samo ena odpoved se je zgodila.
Sicer mi je Nataša Ambrož, ki sodeluje v WDSF v oddelku akademije, pojasnila, da je trenutno v akciji natančna struktura in definicija tega plesnega stila, ki naj bi sčasoma postal samostojna kategorija brez, da imamo na plesišču občutek, da manjka soplesalec. Ta kategorija je po mnenju Tatjane Lahvinovič Galčun nastala kot rezultat postkoronskega obdobja, ko se je število parov drastično zmanjšalo in so plesalci oziroma plesalke ostajale same, organizatorji turnirjev in trenerji pa brez dohodkov in potrebno se je bilo aktivirati Zato je nastala kategorija solo. ‘V tujini številke samo naraščajo pri nas pa narašča tudi kakovost,’ pravi Tatjana.
Najboljše v državi so med mlajšimi pionirkami je plesala kot edina Mija Stojanovič iz Sambe, med pionirkami je zmagala Ariana Nikšič iz Feniksa, med mlajšimi mladinkami Nika Kofler iz Bolera, med mladinkami je naslov obranila Monika Rant iz Diamanta, med starejšimi mladinkami Lara Bržan iz Sambe in med članicami še vedno kraljuje Kalista Vidmar iz Bolera. Kalisto je doletela tudi čast, da je prebrala zaprisego plesalk pred tekmovanjem.
Mimohod plesnih parov ob 18.30 je spodbudil tempo v dvorani in, ko sta na parket stopila najmlajša pionirja Karlo Šarac, sin pevke Tanje Žagar in glasbenika Mikija Šarca) in Ina Mujezinovič in Teodor Nikšič z Melanijo Matulin, oba iz Feniksa, je šlo zares. Teodor in Melanija sta obranila lanski naslov in letošnjemu standardu dodala še latin.
Med pionirji je plesalo 5 parov in slavila sta hčerka Tatjane Lahvinovič Galčun Uliana Galčun s soplesalcem Samuelom Pavlinom (Dimant), ki tudi prihaja iz plesne družine Pavlin. Samuelova mama Mirjam je nekdanja zelo uspešna plesalka športnega plesa.
Med mlajšimi mladinci smo ploskali osmim parov zmagala sta Erik Rampre in Ana Vidovič iz Diamanta.
Prav tako osem parov je plesalo v mladinski kategoriji in v živo zeleni opravi sta zmagala Denis Nali in Julija Markovič Halik, varovanca trenerja Mihe Vodičarja iz Bolera. Denis in Julija sta obranila lanski naslov najboljšega para v državi. Miha krasno skrbi za svoje plesne pare. Prav viden je napredek v vseh kategorijah in zaznan njegov plesni stil.
Malo starejši kolegi, starejši mladinci so bili najštevilčnejši. Devet jih je plesalo in na zmagovalni tron sta se povzpela plesalca Feniksa Mark Klemen in Kaja Katona, zmagovalca tudi v standardu.
Plesalo se je tudi v kategoriji pod 21 let in v njej sta slavila Jaka Bračko z romunsko soplesalko Venero Spasovo (Samba). Njuno partnerstvo je mlado in traja komaj mesec dni, sta bila z nastopom izjemno zadovoljna in tudi z doseženim četrtim mestom v članski kategoriji.
Članska kategorija je tista, ki jo gledalci najbolj čakamo. Tam pač nastopajo plesalci, ki zastopajo naše barve na tujih prvenstvih, no saj jih tudi že v mlajših kategorijah, a tu gre za izdelane, oblikovane plesalce, katerih nastop ne dopušča prav nobenih napak. Na štartni listi je bilo prijavljenih devet parov. Zdaj že tradicionalno nastop na prvenstvu tik pred zdajci odpovesta Vicenzo Chianese in Ana Ekart, ki sta registrirana še vedno v klubu Salsero, živita in delujeta pa v Italiji. Nastop na prvenstvu jima menda ne dovoli še ena plesna zveza, ki je nastala iz WDSF imenovana Dance Heritage. Medklic. Obstajajo štiri plesne zveze – WDSF, WDO, WDC, Dance Heritage. Prijavljena sta bila tudi na državnem v standardu in ga tudi odpovedala. Ana sicer na moje vprašanje za pojasnilo kaj se dogaja, ni odgovorila. No, to je tisto o čemur sem pisala zgoraj. Preveč plesnih zvez s preveč omejitvami. Prepovedi namesto podpore sploh v primeru Slovenije, ko na letnem urniku najdemo 3 državna prvenstva in recimo štiri kvalifikacijske turnirje. Res zmedeno in nerazumljivo.
Zmogo med člani sta pričakovano slavila Akim Pekunov in Maša Kastelic iz Feniksa, ki sta bila seveda zelo suverena tako v polfinalu kot finalu. Petindvajsetletnika imata cilj osvojiti najbolje kar se da v kombinaciji, drug teden pa ju čaka evropsko prvenstvo v standardu v Moldaviji. Tja se odpravljata tudi tretjeuvrščena z latina Stefan Chiari in Neža Colja iz Diamanta. Neža je v imenu plesalcev pred finali prebrala tudi zaprisego. Nino Djordjević in Ana Gedl iz Sambe sta temperamentno odplesala za drugo mesto, ki je kar nekako rezervirano za njiju.
Plesalci, ki plešejo tako standard kot latin, se ponovno snidejo na državnem prvenstvu v kombinaciji enkrat junija. Datum, glej ga zlomka, še vedno ni določen. Staršem in trenerjem je bilo menda s strani Plesne zveze rečeno, da naj si rezervirajo prve tri sobote in nedelje v juniji saj takrat enkrat bo tekma. Zaploskam lahko samo sobotnemu datumu, ki je zdržal od začetka objave na spletni strani Plesne zveze pa do njegove realizacije. Kombinacija je bila najavljena za 25. maj, a je s spletne strani čudežno izginila. Bo pa organizacijo zagotovo prevzela Natalija Banovič, šefica Sambe. Ob tem podatku me pa seveda malo skrbi, saj Natalija zna organizirati tekmo, če le hoče. Zadnja izkušnja z lanskega standarda v Račah je bila žal porazna. O državcu sem pisala tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/podeljeni-naslovi-drzavnih-prvakov-v-standardnih-plesih-predsednik-sekcije-marko-vodnik-pa-nima-razloga-za-veselje-konec-je-nimamo-rezultatov/
Ampak do junija je še daleč. Še prej vas vabim na ogled TV reportaže s prvenstva, ki bo 19. maja ob 18.45 na TV3. Takrat vam spregovorijo državni prvaki in nekateri starši v sliki in besedi. In kakšen bi bil odgovor na retorično vprašanje v naslovu današnjega članka? Lani je na državnem prvenstvu tekmovalo 45 plesnih parov in 19 solistk. Mislim, da se krivulja dviguje predvsem solistkam. Ali kot je prvenstvo komentiral Andrej Škufca: ‘Na državno prvenstvo sem prišel zelo svež saj 99% parov ne poznam. Sodil sem tako kot sem videl, brez nekih prejšnjih poznavanj parov in njihovih zgodb. S tega vidika mi je bilo zelo všeč in sem užival. Entuziazem je pomemben, na kvaliteti bo pa treba delati. Nismo v trendu, kot smo bili včasih in to je lahko motiv za naprej.’ Ni kaj dodati.
