Pogovor z mlado plesalko, prejemnico zlatega priznanja na letošnjem tekmovanju Opus 1
Pozdravljena, Dora, in dobrodošla na mojem portalu; in seveda čestitke za drugo mesto našega glasovanja. Ko sem ti predajala nagrado, si bila zelo zadovoljna. Najbrž si bila tako zadovoljna kot na letošnjem Opusu, ko si prejela zlato priznanje za točko Muhasta čustva. Kaj ti pomenijo nagrade, zakaj so pomembne?
Pozdravljeni. Ja, na letošnjem Opusu sem bila res zelo vesela zlatega priznanja. Nagrade in priznanja mi dajejo vedeti, da tudi drugi opazijo, da dobro plešem in kako se s plesom izražam. Pomenijo mi potrditev in spodbudo, da še najprej plešem sodobni ples.
Nam lahko poveš, na katere uvrstitve pa si najbolj ponosna, če si že prej tekmovala?
Najbolj sem ponosna na svoje prvo sodelovanje na Opusu 2019 lani, ko sem prav tako osvojila zlato priznanje. Ponosna sem na to, da sem premagala svoj strah, saj sem bila stara komaj osem let in sem nastopala prvič sama na odru. Ponosna pa sem tudi na vse svoje nastope s skupino Sodobna plesalnica 3, v kateri plešem v Plesni izbi, in smo se lani uvrstili na regijsko revijo otroških plesnih skupin Plesne vizije. Ponosna sem tudi na to, da sem svoj nastop iz Opusa 2019 Iz sivine v barve predstavila na odprtju Art kampa v okviru Festivala Lent 2019 junija lani. Nastopala sem tudi na odru Lutkovnega gledališča Maribor v okviru festivala Platforma mladih 2019.
Točko sta skreirali skupaj s tvojo mentorico in pedagoginjo Tanjo Verglez, ki te spremlja od tvojih plesnih začetkov. Pa nam napiši, kaj je botrovalo odločitvi, da se začneš ukvarjati s plesom in kdaj? Kdo te je navdušil za ples, če sploh kdo?
S plesom sem se začela ukvarjati pri štirih letih, ko so me starši vpisali v Plesno pripravnico Plesne izbe Maribor k Tanji Verglez. Starši so mi povedali, da sem bila sramežljiva in boječa deklica, in so menili, da mi bo ples v skupini pomagal, da postanem pogumnejša. Pri Tanji sem se na plesnih vajah takoj dobro počutila in se vključila v skupino. In tako je še danes.
Kako sodelujeta s Tanjo, opiši nam vajin odnos, sodelovanje?
S Tanjo zelo dobro sodelujeva, je najboljša učiteljica. Pri plesu me veliko nauči, ima dobre zamisli, ki jih z veseljem deli z mano in s preostalimi v skupini. Vedno nam pusti, da pri plesu izhajamo iz sebe in tako ustvarimo tudi naše nastope. Nove plesne gibe, ki se jih naučimo, pa ravno tako vključimo v nastope. Pri pripravi nastopa za Opus sem se na primer s Tanjo najprej pogovorila o temi in o konceptu miniature. To sem nato zapisala in narisala. Potem sem začela sestavljati ples, Tanja pa mi je pri tem pomagala z zamislimi in nasveti. Jaz pa sem se sama odločala, kaj bom vključila v svoj nastop.
Kako doživljaš sodobnih ples, ki ga plešeš, in ali razmišljaš, da bi poskusila tudi kakšen drug stil ali pač ne?
Sodobni ples mi je všeč, ker plešem vedno neko zgodbo in vsak gib nekaj pomeni. Naučim se različnih plesnih gibov, hkrati pa se učimo pri učiteljici Rebeki Rajšek tudi osnovne baletne tehnike. To mi pomaga pri sodobnem plesu. Sodobni ples mi je zdaj tako všeč, da drugih plesnih stilov trenutno ne bi poskusila.
Kaj prinaša ples v tvoje življenje, v tvoj vsakdan, kaj razmišljaš, ko plešeš?
Ples me sprosti, med plesom pozabim na vse težave, na svoje skrbi, recimo v šoli. Plešem velikokrat tudi doma, sama ali s sestro, in pri tem uživam.
Pleše tudi tvoja sestra, kajne? Si jo ti navdušila? li plešeta skupaj doma in kreirata kakšen duet, recimo?
Ja, moja sestra Laura je stara štiri leta in prav tako obiskuje Plesno izbo, in sicer Plesno pripravnico 1 pri Tanji. Velikokrat doma zapleševa, sestaviva duet in ga predstaviva staršem, dedku, babicam.
Predstavi se našim bralcem, kdo si? Na katero šolo hodiš, od kod prihajaš, kateri razred in kaj vse rada počneš poleg plesa?
Stara sem deset let, obiskujem 4. razred OŠ Toneta Čufarja Maribor. Rada ustvarjam, pišem pesmi in zgodbe, gledam filme in igram družabne igre z družino, se družim s prijatelji in sošolci, z bratrancem Mihom in sestrično Milo ter sestro Lauro. Rada plezam (po drevesih, doma v stanovanju po pohištvu, ali v Betnavskem gozdu v adrenalinskem parku), vadim hojo po rokah ali delam premete oziroma kolesa. Pozimi rada smučam, poleti plavam in se potapljam. Najraje od vsega pa plešem.
Kakšne so tvoje ambicije, tudi izvenplesne, kaj bi npr. rada postala, študirala … ali je v tem trenutku ples najboljše kar obstaja?
Za zdaj je ples najboljše, kar obstaja, in še ne razmišljam o tem, kaj bom počela kot odrasla. Imam še veliko časa, da o tem razmislim.
Imaš mogoče rada kakšen gib, korak, ki ti je zelo všečen? Rada preizkušaš vedno nove gibe?
Nimam giba ali koraka, ki bi mi bil posebej všeč, rada odkrivam vedno nove gibe in takrat so ti gibi moji najljubši.
Ali te mama za uspešen nastop ali trening nagradi s kakšnim posebnim pecivom, sladico? Kaj najraje ješ?
Po nastopu gremo navadno z družino v kakšno restavracijo na kosilo ali v slaščičarno na čokoladno torto. Za kosilo pa mora biti obvezno meso, ki ga obožujem.
Kako pa sošolci in sošolke gledajo na tvoje plesno udejstvovanje? Jim kdaj kaj zaplešeš?
Sošolci in učiteljica vedo za to, da treniram ples, vendar v šoli ne plešem. Vedno pa jim povem o kakšnem svojem plesnem dosežku. Veliko sošolcev je glasovalo zame v Pripleši si nagrado in so bili moja glasovalna vojska.
Naštej tri ali, če jih imaš, pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu oziroma tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?
Pri plesu je vedno z mano scrunchy (gumica za lase), voda in športna oblačila. Spomladi ne grem nikamor brez robčkov, saj imam seneni nahod, trenutno pa me vedno spremlja razkužilo za roke.
Plesati pa je?
Veselje, sprostitev, užitek, zgodba.
