Veliko priznanje za baletnega mojstra in slovensko Akademijo za ples
Pozdravljeni, izr. prof. dr. Svebor Sečak, in čestitke za uvrstitev med redne člane evropske Akademije znanosti in umetnosti. Lahko razložite našim bralcem in bralkam, kakšno članstvo je to, kaj vse moraš imeti, da postaneš član, in kaj je to bilo v vašem konkretnem primeru?
Evropska akademija znanosti in umetnosti je mednarodna institucija s sedežem v Salzburgu, ki združuje več kot 2000 znanstvenikov in umetnikov z vsega sveta ter kar 32 Nobelovih nagrajencev. V članstvo so lahko izbrani posamezniki, ki so dosegli izjemne dosežke v znanosti in umetnosti ter ki uživajo izjemen položaj v družbi kot rezultat svojega dela. Primarni kriterij za članstvo je trajna odličnost na določenem področju in vsak kandidat mora prispevati k misiji in viziji Akademije v smislu interdisciplinarnega in transnacionalnega sodelovanja kot tudi razširjanja znanja. Predlog za članstvo lahko pride samo od obstoječega člana Akademije in potem je nujna rigorozna procedura selekcije. Prepoznan je moj holistični pristop k baletu in plesu v generičnem smislu, v vseh segmentih – izobraževalnem, akademskem, umetniškem, kulturnem in socialnem kontekstu.
Kaj pa članstvo prinaša vam in seveda tudi slovenski Akademiji za ples, katere dekan ste?
Gre za veliko priznanje zame osebno kot tudi za institucijo, AMEU Akademijo za ples, na kateri sem dekan, ampak tudi za plesno umetnost in plesne študije na splošno, ki postajajo vse bolj enakopravne z drugimi vejami umetnosti in znanosti.
Leta 2016 ste se odzvali povabilu dr. Ludvika Toplaka, da prevzamete vodenje Akademije za ples. Se je vajina skupna vizija že uresničila oz. kakšen je pogled nazaj na ta leta in kakšen seveda naprej? Kje je treba po vašem mnenju še delovati, razvijati?
Emeritus profesor dr. Ludvik Toplak, predsednik Alma Mater Europaea ECM, je veliki vizionar, ki dela na področju, na katerem država Slovenija ne dela dovolj. Zahvaljujoč njemu ima Slovenija danes Akademijo za ples AMEU, ki jo vodim več kot pet let. Prvič v zgodovini Slovenije je ustanovljen študij baleta oziroma baletne pedagogike. Posodobili smo programe za sodobni ples, jazz in druge plesne smeri ter uvedli smer urbani plesi. Študij je že končalo nekaj generacij študentov. Ustanovili smo tudi magistrski program Študij plesnih umetnosti s tremi smermi, teoretsko, pedagoško in koreografsko, in vpisali že drugo generacijo študentov. To leto smo imeli obsežno reakreditacijo pri NAKVIS in smo dobili zeleno luč za prihodnjih sedem let. Poleg pedagoške dejavnosti organiziramo plesne sekcije na mednarodnih konferencah Za človeka gre, razvijamo založbo, objavljamo zbornike prispevkov, časopis Monitor skupaj z Humanistiko na AMEU, organiziramo okrogle mize, razvijamo raziskovalno delo, pod vodstvom predstojnice oddelka za sodobni ples, doc. Rosane Hribar, organiziramo umetniške javne nastope in mednarodna gostovanja svojih študentov ipd. Razvijamo mednarodno omrežje umetnikov in pedagogov kot tudi Erasmus izmenjavo z eminentnimi evropskimi in svetovnimi akademijami ter posamezniki. Menim, da naši rezultati presegajo naša začetna pričakovanja. Najpomembneje bi bilo, da slovenska država prepozna prednostno vlogo plesnega študija in omogoči koncesijo, ker je za zdaj študij plačljiv in si ga ne morejo vsi privoščiti.
Plesalcev je v Sloveniji ogromno, kaj menite, zakaj jih ni več vpisanih na Akademijo za ples? So to finančni razlogi ali je tujina še vedno bolj privlačna, čeprav mnogo ‘dražja’?
Imamo študente ne samo iz Slovenije, ampak tudi s Hrvaške in drugih republik nekdanje skupne države, Izraela, Rusije in evropskih držav. Posebej je zanimiv naš magistrski študij,
ki se lahko delno opravi tudi na daljavo, online. Če bi pridobili koncesijo, bi bil vpis v Sloveniji zelo velik, ker obstaja zanimanje.
Kaj menite, da Slovenija in mogoče tudi Hrvaška, od koder prihajate, še vedno najbolj potrebujeta v pedagoško izobraževalnem pogledu?
Univerzitetna izobrazba za plesne in baletne pedagoge, ki delajo z otroki, bi morala biti obvezna predvsem zaradi varne prakse. Tudi za plesalca, kritika in koreografa, ki želi več poleg treningov, so nujna tudi teoretična in kontekstualna znanja. Pomembno je okrepiti izobraževalno vertikalo plesne izobrazbe od vrtca do fakultete. To vse govorim v kontekstu prizadevanja, da bo plesna umetnost enakopravna z drugimi umetniškimi in akademskimi disciplinami. Akademski znanstveni pristop je izjemnega pomena za razumevanje novih tendenc v plesnem izobraževanju, baletni umetnosti in plesu v generičnem smislu. Plesna umetnost se proučuje z več analitičnih perspektiv, ki presegajo osnovne plesne metodike, tehnične veščine in linearno zgodovino plesa ter zajemajo antropološke, filozofske, psihoanalitične, semiotične, družbenopolitične, feministične in spolne perspektive, kot tudi kineziologijo, anatomijo in psihologijo v kontekstu varne prakse.
Pred kratkim ste nastopili tudi v predstavi Giselle na odru HNK Zagreb. Je bila to želja, da spet okusite strast baletnega odra ali kaj drugega?
Redno sem zaposlen kot nacionalni prvak Baleta Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Moje delovne naloge so predvsem pedagoške, ampak rad tudi še nastopim v kakšni primerni vlogi. Zdaj po nekaj letih in covid premoru sem spet nastopil v baletu Giselle kot Vojvoda od Kurlanda. Ta predstava je zame posebna, ker sem glavno moško vlogo grofa Albrechta plesal v različicah od svojega 22. do 40. leta v HNK Zagreb, Reki, Splitu in Balleto Arena di Verona ter tudi na gostovanjih svoje baletne skupine Croatia v Sloveniji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Strast baletnega odra živim že veliko let in sem plesal vse od glavnih klasičnih in romantičnih vlog, sodobni in nacionalni repertoar, od dramskih baletnih vlog do karakternih, ki mi še danes omogočajo, da sem del čarovnije baletnega spektakla. Na odru HNK v Zagrebu nastopam več desetletij, ampak baletna umetnost mi je dala priložnost nastopati po vsem svetu.
Na tem istem odru ste bienalno organizirali tudi baletno tekmovanje Mia Čorak Slavenska, ki je zaradi pandemije 2020 odpadla in ste jo premaknili na 2021. Nam lahko zaupate, če jo boste organizirali letos?
Kljub pandemiji smo uspeli prejšnje poletje uspešno organizirati mednarodno baletno tekmovanje Slavenska in smo imeli lepo številko udeležencev, ker so vsi gotovo komaj čakali, da nastopijo. To leto tudi nameravamo organizirati tekmovanje v juliju, če bodo okoliščine to dovolile.
Kaj pomenijo tovrstna tekmovanja za mlade plesalce?
To je priložnost za dodatno intenzivno delo na sebi, primerjavo z drugimi plesalci iz tujine, dragocena izkušnja in tudi priložnost, da te drugi vidijo in opazijo.
Kako naj mladi plesalci najdejo svoj plesni prostor v baletnih kompanijah, kaj menite? Kaj naj počnejo, kako naj uspešno opravijo avdicijo?
Zelo je pomembno premostiti področje znanja in izkušnje med šolo in kompanijo. Kot predsednik Hrvaškega društva profesionalnih baletnih umetnikov vsako leto poskusim pridobiti nekaj štipendij za mlade plesalce v tujini. Baletna tekmovanja so tudi v tem smislu koristna. Nujno bi bilo, da mladi plesalci prostovoljno delajo v repertoarju gledališč že v obdobju svojega šolanja, da pridobijo čim več odrske izkušnje. Obstajajo tudi kompanije mladega baleta, kot npr. v St. Pöltenu, kjer se mladi plesalci izurijo. V obdobju covida ni bilo veliko avdicij, ampak je vse več možnosti promoviranja prek video posnetkov in podobno.
Kakšno pa je vaše mnenje o nacionalnih baletnih ansamblih tako Slovenije kot Hrvaške? Imamo kaj stičnih točk od tega, da baletni ansambli ‘sovražijo’ baletne vodje, do sestave, v katerih prevladujejo tuji plesalci, pa do repertoarja, ki niha med klasičnim in modernim?
Koncept nacionalnih baletov se vse bolj spreminja v transnacionalni in v vseh ansamblih delajo tuji plesalci. Težava je lahko v tem, ker je internacionalni koncept baleta nujno prilagoditi lokalni legislativi, okolju, tradiciji, občinstvu ipd. Nujno bi bilo čim večje sodelovanje z baletnimi šolami, kar pomeni tudi čim boljše izobraževanje baletnih pedagogov in posledično več kakovostnih mladih domačih plesalcev. Ne vem, kdo koga ‘sovraži’, ampak ni preprosto biti umetniški vodja, tudi sam sem se preizkusil v tej vlogi in so mi povedali, da sem bil ‘preveč dober! Glede repertoarja, to je vizija umetniškega vodje, ampak ga je nujno uskladiti s pričakovanji občinstva, plesalcev in kulturnega okolja.
Kdo je po vašem mnenju in seveda vaših izkušnjah dober umetniški vodja baleta?
Menim, da za nacionalni balet v principu ni dobro, da je direktor aktiven in ambiciozen koreograf, ker lahko pride do ‘privatizacije’ kompanije. En primer dobrega umetniškega vodje, ki je tudi svetovni koreograf, je Edward Clug v SNG Maribor, ker dobro balansira med sodobnimi in klasičnimi koreografijami, svojim in tujim delom. Načeloma menim, da mora biti direktor dobro izobražen, mora dobro poznati področje baletne umetnosti, okolje, plesalce, tradicijo in težave sredine, v kateri dela, in imeti jasno umetniško vizijo klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja na način, da zagotovi dvojni rezultat: ohranitev avtohtone kulture in tradicije ter odpiranje novim tendencam in filozofijam kot povezovalnim faktorjem v Evropi in svetu.
Kaj pa počnete, da ostajate v dobri fizični in psihični kondiciji?
Redno vadim in hodim na fizioterapijo, berem in pišem, učim in poučujem.
Hvala vam za razmišljanja in vse dobro.
Hvala tudi vam.
