Danski ljubezenski trikotnik za slovensko občinstvo

Angažma Karstena Vagna Nielsena, veleposlanika kraljevine Danske in njegove žene Bente Ohlsen, da pripelje v našo deželo simpatično teatrologinjo, novinarko, kritičarko in predavateljico Anne Middelboe Christensen, je hvalevreden. Anne je na včerajšnjem predavanju, ki je trajalo dobro uro in pol, razkrila vse tančice, ki jih skriva eden najbolj znanih danskih baletov Silfida. Spisala je celo 250 strani obsegajočo knjigo Looking for La Syplphide, v kateri natančno pojasnjuje vsebino, pomembnost in fascinacijo romantičnega baleta, ki ga je leta 1836 skreiral koreograf August Bournonville.

August Bournonville in pa pravljičar Hans Christian Andersen sta namreč dve kultni osebnosti danske kulture in dve najbolj prepoznavni blagovni znamki. “Danci smo zelo ponosni na dva naša največja  umetnika. Jaz sem se po spletu naključij specializirala za koreografa Bournonvilla. Če želiš pisati o plesu, ni dovolj, da obiskuješ predavanja. Imela  sem tudi srečo, da mi je koreograf Frank Andersen, ko je bil umetniški vodja danskega kraljevega baleta, še kot študentki dal priložnost, da sem lahko dneve in dneve opazovala vaje v baletnih dvorani. Takrat sem občutila, kaj pomeni biti plesalec, kaj pomeni razumeti in doživeti koreografove ideje. Silfida je pomemben danski balet, nikakor ni zastarel. Že v prvih petih minutah je vse na dlani. Kot v holivudskem filmu izveste, kaj se bo dogajalo naslednjo uro, uro in pol. Dogajanje je postavljeno na Škotsko, zato so vsi moški v kiltih. Takrat je bilo vse, kar je bilo zunaj domačega kraja, že eksotika. Na odru so preprosti ljudje, ne gre za nek višji družbeni sloj. Imamo moškega Jamesa, ki je tik pred poroko s svojo zaročenko Effy, ki dremucka na fotelju. Nenadoma v njegovo sobo pripleše Silfida, ga poljubi in on se zbudi na novo zaljubljen. Uf, zaplet, ki se na koncu žal tragično konča,” je navdušeno pripovedovala sedeminštiridesetletna Anna, ki ima tempo življenja naravnan na minute.

Kot sodelavka časopisa Information je obvezana napisati kritiko gledaliških in plesnih predstav, in tako je bil njen lanski rekord 250 ogledanih predstav in enako število napisanih kritik. Pa še mama treh otrok je povrhu. Na predavanje v Ljubljano je tako priletela in odletela, saj pravi, da ji žal urnik ne dovoljuje, da bi ostala do torkove premiere Silfide, ki jo bo na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma postavil Frank Andersen. Si je pa ogledala dopoldansko vajo v prostorih Viba filma. Ja, ljubljanski baletnih ansambel štrika z vadbenimi prostori, kjer je le mogoče. “Priznam, da sem zelo uživala, ko sem videla vajo z vašimi plesalci. Zelo so različne osebnosti, zelo delavni in zanimivi. Vse skupaj je videti zelo dobro. Posebej simpatični pa so bili dijaki iz baletne šole, in prav žal mi je, da ne bom videla predstave.”

Zasluge, da je ta balet prišel med nas, ima zagotovo nov umetniški vodja Irek Mukhamedov, ki je pripeljal v Ljubljano kar celoten Silfidin team.

Za koreografa Franka Andersena, ki je specialist za Bournonvillove balete, bo to že dvajseta postavitev baleta v njegovi karieri, in vsakič je nov izziv. ”Vsakič je to nov balet, vsaka Silfida je drugačna. V Ljubljani imam kar tri balerine na razpolago, ki bodo plesale naslovno vlogo, in z vsako je drugače. Sicer pa je moj sistem dela povsod enak. V Ljubljano sem prišel lani septembra za tri dni, da sem si ogledal in spoznal plesalce. Nato smo jih pofotkali, zapisal sem si njihove karakteristike, npr. barvo las, oči, nekaj plesnih značilnosti. Ko sem januarja ponovno prišel, sem poznal vse po imenu. In to je moj sistem. Vem, s kom delam, poznam njihova imena. Ne želim, da pridem na vajo in rečem, ti, balerina v roza trikoju z rdečimi lasmi. To je nespoštovanje do njih. Tako bo tudi prihodnjo soboto, ko odletim na Kitajsko, na sever delat še eno verzijo Silfide. Sicer mi je Ljubljana zelo všeč, in ko nekje delam, tudi živim. Rad jem v vaši restavraciji Slon, imajo odlične doma narejene njoke in raviole. Sicer pa je tudi navada, da se s svojo ekipo dobim vsak dan zjutraj na kavi v Slonu. Malo predebatiramo, kaj smo delali in kaj bomo, potem pa odidemo na vajo,” pripoveduje energični koreograf, ki pa tudi poudarja, da s plesalci ne hodi na kavo in se z njimi ne druži.

V njegovi ožji ekipi je asistentka in baletna mojstrica Dinna Bjorn, tudi plesalka bournonvillovega stila. Zanimivo je tudi to, da je njen oče skoraj petdeset let plesal vlogo čarovnika v baletu Silfida, nazadnje, ko je bil star dvainosemdeset let. Kostumograf in scenograf baleta bo Mikael Melbye, sicer slikar in operni pevec.

“Ekipa je zelo pomembna in mi delamo skupaj že veliko let. Se poznamo in vemo, kaj želimo,” pravi Frank, ki pa se je hudo razburil nad situacijo, v kateri se nahajajo ljubljanski baletnih plesalci. “Kar napišite,z debelimi črkami. Ogledal sem si adaptirano zgradbo in baletnih studii so v kompletu zgrajeni in postavljeni. Ne razumem, zakaj ne dovolijo plesalcem, da začnejo vaditi tam. Vse je perfektno narejeno in res ne vidim razloga, da jih ne spustijo noter. Tiste zadeve z vodo in podganami bodo že uredili…”

Žal se najbrž to ne bo zgodilo in zato se bo žal tudi Silfida v letošnji sezoni odplesala le petkrat na gostujočem odru. A Mitja Bervar še ni čisto izgubil živcev in išče nadomestna prizorišča po vsej Sloveniji in izven nje. Naslednja baletna premiera bo maja, in to na kar na odru Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.

View Gallery 9 Photos