Torek, 14. junij, je bil dan, ko se je ploskalo plesnim umetnikom!
Torkovo dopoldne se je v predsedniški palači odvijala slovesnost v čast koreografu in plesalcu ter umetniškemu vodji mariborskega baleta Edwardu Clugu, ki je prejel srebrni red za zasluge za izjemne umetniške dosežke v baletni in koreografski ustvarjalnosti iz rok predsednika države Boruta Pahorja. Ganjeni Edward se je razveselil nagrade, ki je vsekakor zaslužena.
Obrazložitev: “Plesalec in koreograf Edward Clug se je rodil v Romuniji, kjer je v mestu Cluj-Napoca obiskoval državno baletno šolo in diplomiral iz klasičnega baleta. Začetki njegove solistične plesne kariere sovpadajo z velikimi družbenimi spremembami v Evropi, od padca Berlinskega zidu do spremembe režima v Romuniji in osamosvojitve Slovenije, v katero je prišel septembra leta 1991 in postal mladi baletni solist v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču. Izvrstni in predani plesalec je v Sloveniji takoj opozoril nase, ob nadarjenosti za plesno poustvarjanje pa je pokazal tudi izjemen čut za ustvarjanje lepote giba. Prva Clugova leta v Sloveniji je zaznamovalo umetniško sodelovanje s priznanim režiserjem Tomažem Pandurjem, s katerim sta pred koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja Maribor postavila v soj žarometov plesnih in gledaliških presežkov. Kot obetaven koreograf se je leta 1995 predstavil na večeru novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev, sledil je Babilon leta 1996, prelomen uspeh pa je dosegel leta 1998 s celovečernim koreografskim prvencem Tango, ki ga je ustvaril s soplesalko Valentino Turcu. Solistična točka iz te predstave, imenovana Blind Tango (Slepi tango), je bila kot najboljša sodobna koreografija nagrajena na številnih mednarodnih tekmovanjih. Edward Clug se je iz čarovnika giba prerodil v koreografa. Imel je jasno umetniško vizijo in natanko je vedel, kaj si želi in kaj vse zmore. V njegovem gledališču so to prepoznali in od leta 2003 je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor umetniški vodja baleta. Plesalke in plesalci mu zaupajo in Edward Clug jih z značilnim, a vendarle vedno svežim koreografskim slogom vodi višje in višje. Mariborski balet je z njim osvojil svet. Med prvimi je mednarodna uspešnica postala predstava Radio & Juliet, leta 2005. Clugu je prinesla priznanja in prepoznavnost ter gostovanja na vseh pomembnejših evropskih baletnih odrih, v Ameriki in Aziji. Sledile so Pret-a-porter, Hora, Handman in Peer Gynt, ki so mariborskemu baletnemu ansamblu utrdile sloves, v Maribor so prihajala vabila na najuglednejše baletne festivale po vsem svetu, v mesto pa so prihajali tudi številni gledalci od drugod. Za vrhunske umetniške dosežke je Edward Clug prejel več pomembnih domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Lydie Wisakove (2003), nagrado Prešernovega sklada (2005), Glazerjevo listino (2008), zlato masko (2010) in nagrado Pie in Pina Mlakarja (2016). Zaradi njegove ustvarjalne odličnosti, odgovornega dela in spoštljivega odnosa do umetnosti, gledališča in občinstva je Edward Clug v svetu uprizoritvenih umetnosti visoko cenjen in prejema vabila številnih prestižnih in uveljavljenih ustanov, da bi delal z njimi. Njegove plesne predstave so celostna umetnina, v kateri je vsaka podrobnost domišljena. “Ustvarjam svet, v katerega gledalce povabim s seboj. Tako nastaja neka posebna komunikacija, ki je konec koncev bistvo mojega dela,” pove. Leta 2021 je bil predlagan za Državljana Evrope, tedaj pa je praznoval tudi 30-letnico umetniškega ustvarjanja, ki se je začelo z njegovim prihodom v Slovenijo. Jubilej je v Sloveniji proslavil z dvema izjemnima predstavama, Carmina Burana in Povodni mož, ki je na plavajočem odru sredi blejskega jezera osupnila domačo in mednarodno javnost ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Prav posebno priznanje za tri desetletja umetniškega ustvarjanja je bilo vabilo gledališča Bolšoj, ki je Edwardu Clugu kot prvemu in doslej edinemu koreografu na svetu izkazalo čast in zaupanje, da pripravi plesno uprizoritev znamenitega romana Mojster in Margareta. Čeprav je Edward Clug s svojim delom in dosežki državljan sveta, njegov dom ostaja v Mariboru, kamor se vrača k svojima družini in gledališču. Slovenke in Slovenci smo mu hvaležni, da se je tedaj pred tridesetimi leti ustavil pri nas. Postal je eden naših najzaslužnejših umetnikov, ki so pripomogli k razvoju in odličnosti slovenskega baleta in njegovega ugleda v svetu. Za izjemne dosežke na področju baletne in koreografske ustvarjalnosti se Republika Slovenija Edwardu Clugu zahvaljuje in poklanja z državnim odlikovanjem.”
Poleg Edwarda je srebrni red za zasluge prejela še tekstopiska Elza Budau in medaljo za zasluge dirigent Ervin Hartman.
Zvečer pa se je na gradu Khiselstein v Kranju s podelitvijo nagrad Društva slovenskih avdiovizuelnih igralcev in Sekcije za ples začel letošnji festoval KRAFFT. Nagrad so se veselili plesalci in koreografi Matevž Česen, Lucija Velkavrh, Jagoda in Jurij Batagelj, Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia ter avtorica članka, ki ga berete. Vsi smo hvaležni za podeljene nagrade, ki nam dajejo vzpodbudo za nadaljnje delo. Posebej smo hvaležni Rosani Hribar, predsednici sekcije plesalcev, in Kjari Starič Wurst, predsednici letošnje komisije. Bil je nepozaben večer. Preberite obrazložitve komisije in zaploskajte prav vsem.
Nagrado LOK za unikatno, avtorsko prepoznavno, vsebinsko zaokroženo in izvedbeno dovršeno plesno stvaritev na avdiovizualnem področju v letu 2022 je prejel kratki plesni film Malagueña by Jurij & Jagoda Batagelj. “Jagodo in Jurija Batagelj, evropska in svetovna prvaka v latinskoameriških plesih, med drugim tudi znana obraza marsikaterega televizijskega šova in še kaj, ni potrebno posebej predstavljati. Tisto, s čimer sta zapeljala strokovno komisijo, je temperamentna in perfekcionistična Malagueña v njunem ‘gledališču sanj’, kot pravita sama, v katerem sta odplesala enega od njunih najboljših plesov. Tokratna filmska izvedba Malagueñe je nastala v spektakularnem Pulskem koloseju. Strokovna komisija je o tem zapisala: “Oba sta tako tehnično kot izrazno izvrstna plesalca, prav tako je koreografija dovršena in odlično izvedena. Izbor lokacije je zelo dober, ki nas skupaj s kostumi efektno popelje v njun svet strasti. Upamo, da bosta nadaljevala z ustvarjanjem plesnih filmov.” Malagueño by Jurij & Jagoda Batagelj sta pomagala uresničiti tudi odlična opazovalca gledališča sanj Jagode in Jurija, mojstra kamere Nikola Janušić and Blaz Bednjički. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje nagrado LOK kratkemu plesnemu filmu Malagueña by Jurij & Jagoda Batagelj. Koreografija in ples: Jurij in Jagoda Batagelj; kamera: Nikola Janušić and Blaz Bednjički”
Priznanje LOK za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2022 je prejel kratki plesni film z naslovom The Greatest Showman – This is me.
“Koreografinja nagrajenega plesnega filma je izjemna Lucija Velkavrh, plesalka, pedagoginja in zmagovalka številnih prvenstev z različnimi tekmovalnimi skupinami. V plesnem filmu je se je lotila nenavadne fuzije dveh plesnih žanrov: brejka in jazza-a ter ju s premišljenim koreografskim pospeškom prepletla in ustvarila mladostno in energično plesno poetiko, ki je skozi kamero v rokah Matica Oblaka oživila prostor ljubljanske Stare Tiskarne. Plesni film je seveda odličen tudi po zaslugi plesalk in plesalcev Šole za nastopanje Bast. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu The Greatest Showman – This is me, ki so ga izglasovali člani Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, člani Sekcije plesnih ustvarjalcev in širša javnost. Koreografija: Lucija Velkavrh; ples: (Šola za nastopanje Bast) Aljaž Rodič, Ana Urh, Anja Šurina, Jan Kozin, Jernej Jurak, Karla Marija Kukovica, Katja Fink, Katra Zajc, Klara Simčič, Linda Bitenc, Maja Omerzel, Maša Lah, Maša Mavec, Nika Dvoršek, Olivera Maksimović Ferreira, Petra Slokan, Pija Pukšič, Sara Kovač, Zala Kogej; kamera: Matic Oblak.”
Priznanje LOK za inovativno, domišljeno in estetsko izvirno plesno kreacijo na področju avdiovizualnih del v letu 2022 prejme kratki plesni film z naslovom James Bond 007 – Skyfall.
James Bond 007 – Skyfall je koreografsko zasnoval in vodil izvrsten, prepoznaven in večkrat nagrajeni plesalec, pedagog in koreograf Matevž Česen. Kamera je bila v rokah Tomaža Pišlarja, plesna izvedba je delo plesalk in plesalcev plesne skupine Bolero. Filmska miniatura je z neverjetno natančnostjo uglašena z glasbo, gibalna preciznost plesalcev nas fascinira in navdušuje vsako sekundo. Koreografsko je drzna, izzivalna in dinamična, kakor akcijski film, po katerem je naslovljena. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje priznanje LOK kratkemu plesnemu filmu James Bond 007 – Skyfall, ki so ga izglasovali člani Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev, člani Sekcije plesnih ustvarjalcev in širša javnost. Koreografija: Matevž Česen; ples: (skupina Bolero) Lara Šlibar, Tian Čehič, Petra Ravbar, Anja Jersan, Lana Smolnikar, Karin Ramovš, Maša Ramovš, Lara Lavrič, Brina Rakun, Nelly Črn, Alex Istenič, Katja Erznožnik, Pika Vidic, Laura Golob, Tia Jagrič, Maja Podlogar; kamera: Tomaž Pišlar. V filmu je opaziti prepoznaven slog koreografa, ki vedno znova dokazuje, da je v enaki meri mojster plesa na plesnem parketu kot tudi na ekranu. Čestitke Matevžu in plesni skupini Bolero za izvrsten in adrenalinski kratki plesni film.“
Nagrado LOK za unikatno, avtorsko prepoznavno, vsebinsko zaokroženo in izvedbeno dovršeno plesno stvaritev na avdiovizualnem področju v letu 2022 je prejel kratki plesni film HORIZON.
“HORIZON je delo zelo entuziastičnega in mednarodno prepoznavnega plesnega para. Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia sta izvrstna koreografa in plesalca sodobnega plesa, ki jima ustvarjanje plesne podobe na filmskem platnu ni tuje. Njun opus zajema številne, izvedbeno in lokacijsko atraktivne ter zelo gledane kratke plesne zgodbe, ujete v objektiv kamere, zato ne preseneča, da sta letos prepričala tudi strokovno režijo. Slednja je v utemeljitev nagrade zapisala: “Oba se v filmu pokažeta kot izvrstna plesalca, gibalno je koreografija dovršena in odlično izvedena, kombinacija izbrane lokacije in kamere pa je zelo efektna. Gre za nesporno kvaliteten film, ki jasno pokaže plesno virtuoznost in izkušenost obeh plesalcev.” Plesni film HORIZON je koreografsko, konceptualno in izvedbeno delo Nastje in Michala, video je prevzel Fabris Šulin, ob asistenci kamere Saša Mraka in zvočnega oblikovanja Mateja Čelika. Sekcija plesnih ustvarjalcev s ponosom podeljuje nagrado LOK kratkemu plesnemu filmu HORIZON. Koreografija in ples: Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia; kamera: Fabris Šulin; asistenca kamere: Sašo Mrak; zvok: Matej Čelik.”
Z velikim ponosom in ganjenostjo sem sprejela veliko nagrado zlati LOK za izjemen prispevek, bogatitev in razvoj plesne umetnosti na filmskem in avdiovizualnem področju in obrazložitev je napisala Claudia Sovre: “Barbra Drnač se je rodila 11. marca 1961 v Ljubljani. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti, poleg tega pa je svojo predanost plesu poglobila z dodiplomskim študijem na Akademiji za ples, ki se danes izvaja pod okriljem Alma Mater Europaea s sedežem v Ljubljani, in pridobila naziv diplomirana plesalka, koreografinja (VS). Barbra Drnač kot plesna novinarka in kritičarka v naši kulturni sredini predstavlja sinonim za promocijo plesa. Na medijskem in plesnem področju deluje od leta 1992, ko je v naš prostor lansirala unikatno plesno oddajo Dance Session. Oddaja se je skozi leta njenega umetniškega delovanja razvila in poglobila ter preimenovala v danes vsem znano Parado plesa, ki jo spremljamo vsako nedeljo na programu televizije TV3. Kot urednica, avtorica in voditeljica ostaja zvesta osnovni liniji oddaje, ki je magazinskega tipa, in vključuje vse zvrsti plesa, od zabavnega, športnega do umetniškega. Parada plesa je veliko pripomogla k popularizaciji in demokratizaciji plesa, saj ga približuje najširšemu krogu gledalcev in sproščeno blaži še vedno tu in tam prisotna, neproduktivna trenja med klasičnim baletom in sodobnim plesom, med zabavnimi in športnimi plesnimi zvrstmi ter plesom kot umetnostjo. Heterogenost in časovna omejenost oddaje ne omogočata posebnih strokovnih ocen, razmišljanj in analiz, vendar avtorica spretno poskrbi za strokovnost tako, da vabi v oddajo zanimive goste: koreografinje, plesalce, kritičarke, plesne pedagoge in organizatorje ter jih spodbuja, da povedo o plesu prave stvari na pravi način.
Barbra Drnač že dolga zapolnjuje manko strokovnih in poljudnih prispevkov s področja plesnega novinarstva. Leta 2007 je odprla platformo Parada plesa, ki do danes ostaja naš edini spletni plesni medijski portal. Blagovna znamka Parada plesa je kot televizijski in spletni medij postala sinonim za podajanje ekskluzivnih in kakovostnih informacij o plesu in plesnih dogodkih. Leta 2004 in 2005 je bila idejna vodja in organizatorka letne prireditve in podelitve nagrad Povodni mož, ki je predstavljala edino slovensko plesno nagrado, ki je vključevala in nagrajevala ustvarjalce vseh plesnih zvrsti. Plesna dejavnost je v naših medijih čedalje slabše zastopana, čeprav je ples v Sloveniji zadnja desetletja doživel izjemen razcvet. Žal ima ples v primerjavi z ostalimi umetnostmi in kulturnimi dejavnostmi v zavesti uredništev in javnosti še vedno nekakšno obrobno pozicijo, zato je kontinuirana skrb Barbre Drnač za promocijo plesa v slovenskem in mednarodnem prostoru – ki traja že celih 30 let! – izjemnega pomena. Pri tem je vredno izpostaviti tudi njeno aktivno udeležbo na največjih mednarodnih plesnih festivalih, kjer intenzivno promovira slovenski ples, pred njen mikrofon pa so stopile mnoge plesne, baletne in koreografske zvezde svetovnega slovesa. Elegantna in barvita Barbra Drnač je osebnost brez dlake na jeziku, ki ne ovinkari, temveč ostaja zvesta svojim idejam, vrednotam in načelom. Ambasadorki slovenskega plesa, Barbri Drnač, za prestižno stanovsko nagrado čestitamo in jo bodrimo, naj nas še naprej razveseljuje, izobražuje in promovira slovenski ples v vsej njegovi raznolikosti in širini znotraj naše prelepe dežele kot tudi izven njenih meja.”
Nagrado za življenjsko delo je prejela igralka Silva Čušin, ki ji še enkrat iz srca čestitam. In že plešemo v nove plesne zmage.
