Proti večeru v nedeljo, 10. oktobra, je kar sameval širni prostor ljubljanskega BTC-ja, občutek pa nekako neprijeten, ko voziš in nikjer nikogar, le del tik ob Šmartinski cesti je bil obkoljen z avtomobili na parkirišču okoli SiTi teatra.
Ob vhodu in na zunanjem stopnišču teatra se je zbirala gruča mladih. Stopila sem v odprto prazno preddverje, tam pa doživela glasbeni tuš, najverjetneje so skozi stene in špranje v prostor vdirali glasbeni ritmi, tudi nadvse glasno navdušenje ter ploskanje, kot bi se za stenami vrtel kak broadwayski muzikal. Ko so se odprla vrata, so iz dvorane prihajali nasmejani obiskovalci različnih generacij, gestikulirali in živo komentirali. Nekaj časa je trajalo, da so se oddahnili, ohladili in zapustili prostor, ki smo ga po kratkem odmoru zasedli še mi. Skupina pred nami je sledila popoldanski uprizoritvi plesne predstave Avantgarde, mi pa se napotili k večernemu terminu (zaradi izjemnega zanimanja je bila še ena dodatna predstava, torej skupaj tri; op. u.).
Plesni večer Avantgarde je zasnovala, tudi organizirala koreografinja, pedagoginja in plesalka Leja Messec, navdih za svoj plesni projekt je dobila v Londonu, ko je obiskovala popularni plesni dogodek Dancer´s Delight, ki združuje tako plesalce, koreografe kot tudi plesne navdušence. Letošnji Avantgarde je že peti po vrsti, ko je septembra 2019 prvič izbirala pedagoge, tudi po svojem umetniškem navdihu oblikovala plesni večer, ki ima že stalni jesenski termin. V času covid epidemije niso obstali, ampak se s projektom preselili v naravno okolje, in SiTi teater jim že tretjič oddaja svoj oder, kjer Leja Messec združuje slovenski plesni prostor in gledalce, navdušence plesnih predstav.
Ko smo vstopali v dvorano, je oder bil že osvetljen, v ozadju se zbirale meglice, na oder pa stopil letošnji moderator, mariborski stand up komik David Gorinšek, tudi je kar hitro in udarno oblikoval atmosfero vsesplošnega navdušenja, topotanja in navdušujočih vzklikov. In je že sledila napoved prve hip-hop koreografije koreografa Matica Marolta in njegovih izbranih plesalcev v sestavi: Nina Ukmar, Karin Kumer, Lana Vrtačnik, Tinkara Einsiendler, Pia Jeršič, Sara Jezernik, Petra Cimerman Klemenčič, Aneja Pirš, Manca Langus, Danaja Ažman, Teja Lampe, Tit Kukovica in Matic Marolt. Na oder pa v ritmu prihajali: najprej plesni duet, za njim tercet, nato vsi skupaj v svojih plesnih hip-hop držah, značilnih urbanih izvedbah in oblačilih, kajti hip-hop ni le ples, ampak tudi način druženja in življenja, ki tokrat ob udarnem ritmu ter skupinski usklajenosti kar vžiga navdušenje.
Njim je sledila skupina koreografa, plesalca in pedagoga Tiana Ćehića; ko svojo plesno atrakcijo skupaj s plesalci zaveje po dolini spominov v lirični melodiki songa Što te nema …, jo obda z občutki in suspenzi, nato poletijo skoki in se pospešijo torzije v izvedbi plesalcev: Maja Železnikar, Aleks Istanič, Liana Mali, Matej Voušek, Petra Ravbar, Maj Žan Peršin, Zarja Čerknez, Izabela Sušnik, Jakob Kavšek, Karin Ramovš, Femke Vanbecelaere in Tian Ćehić. Sugestivno zasnovana koreografija okviri čustvene trenutke, pečati zamrznitve, ki se smiselno stopnjujejo v plesnem ritmu hip-hopa, še posebej atraktivno prelivajo v izvedbi duetov in letečih podržk ter dorečeni stilizaciji moškega dueta. Duet Aleks Istenič in Maja Železnikar pa je očaral s svojimi na novo zasnovanimi poleti, preleti in podržkami, ki lahkoto obvladujejo zračni prostor, kar je Maja še posebej plemenitila v poetiki njej lastnih gibkih razsežnosti.
Koreografinja Minela Babič veje svojo urbano koreografijo v ritmu korakov in besednih poudarkov (hip-bum-hop-bum), tudi simpatičnih brzic, ko njena četica plesalk veselo in urbano brzi ter poskakuje sebi in gledalcem v zabavo, njih energija pa prši z odra: Leja Messec, Teja Roš, Pia Jeršič, Sara Jezernik, Lea Vaupotič, Maša Colja, Rika Dolžan, Teja Lampe, Manca Langus, Karin Kumer, Nina Petrušič in Minela Babić.
Po tej koreografiji razvnete energije, ki se izmenjaje pretaka po odru, je nastopil čas za kratek odmor, predvsem za kostumsko preobleko. David Gorinšek pa medtem prisotne še veselo pozabava ob svojih spominih na rodni kraj Slovenske Konjice – ´Kunjice´, ko je namigoval na njih navade ali se poigraval z njihovim narečjem.
Po odmoru je kot prva bila na vrsti koreografija Urbana Tratnika, ki poleg urbane hip-hop gibkosti v svoji koreografiji združuje raznolik spekter sodobnih plesnih struktur, ki sloni na talnih zdrsih in akrobatskih odskokih, ko tudi roke pridobijo svoj izrazni prostor v izvedbi plesalcev: Leja Messec, Miha Jelovčan, Evelin Bajc, Matic Kolar Tratnik, Blaž Kolar Tratnik, Manca Langus, Tian Ćehić, Patricija Završan, Lana Kropf, Gaja Tisaj, Matic Eržen in Urban Tratnik.
In že sledila koreografija Alje Sedonja v izvedbi plesalcev: Vid Vukelič, Maša Colja, Rika Dolžan, Ožbej Vodnik, Nina Petrušič, Benjamin Xhaferi, Vanessa Praunseis, Alja Sedonja, ki plešejo, kot bi stali na vzmeteh in ne na trdih tleh; ko ples, ritem in sončno vzdušje tudi dodobra ogrejejo dvorano.
Da se hip-hop, tako kot na splošno plesna scena v sedanjiku časa, prepleta v raznolikosti gibalnih struktur, je že znano in vsekakor dobrodošlo. Novodobni urbani ples pa predvsem sledi ritmu in ne neki posebni glasbeni strukturi, glasbena kulisa je lahko funk, jazz, rap, disco, tudi lirična, kot je sledilo tega večera. Koreografinja Ada Kogovšek je svojo koreografijo ritma in plesa domiselno zasnovala na folklornem kolu ob songu Đurđev dan, tudi navdušujoči scenski izvedbi, ko rdeči cvetni listi padajo z zgornjih višin, tam pa ona stoji v kostumski belini, kot so bele šmarnice, tiho in s pogledom navzgor. Še trenutek srčne žalosti, nato pa steče navdihujoča plesna in akrobatska izvedba plesalcev: Manca Langus, Urban Tratnik, Lan Dvornik, Vita Jugovar, Brina Vadnjal, Sinja Kočica, Jerca Žvanut, Žiga Petrović, Nejc Strelec, Vid Vukelič. Ko se iz globokih počepov, kar ´kozaških´, poskakovalo, se vihtelo v zračne višine, vilo v kolu, drselo in vrtinčilo po tleh, na koncu tudi obležalo; navdušenje pa čedalje bolj nabiralo moči decibelov.
Naslednji na vrsti so bili plesalci koreografa Žige Janškovca: Leja Messec, Teja Roš, Lea Vaupotič, Tia Krašovec, Nina Ukmar, Pia Jeršič, Sara Jezernik, Matic Eržen, Tamara Perić, Manca Langus, Anže Finkšt, Ožbej Vodnik, Matic Marolt, Rene Abram, Žan Rabar in Žiga Janškovec. Koreograf Janškovec v svoji koreografiji latino ritma Portorika skladno dopolnjuje mehkobo in vijuganje ter prelivanje latino oblik z vrtavkami, odskoki. In čeprav v barvitih vsakdanjih oblačilih teh sončnih krajev so moči in presežki njihovih urbanih izvedb prej osvežujoči, kot bi bili zatajeni v širini oblek, kril ali utesnjeni v klasičnih hlačah …
Tega večera so na predstavi gostil dve umetnici pop scene: znano plesalko novih dni Christine Shepard in reperko iz Ankarana Masayah. Mednarodno priznana plesna umetnica in solistka Christine Shepard prihaja iz New Yorka, predstavila se je v atraktivnem plesu visokih pet, ko v svoji čutni plesni eleganci v stilu klubskih večerov zaveje plesno ekspresijo, zaobjeto v estetiki plemenite ženske drže.
Masayah se šteje za najbolj priznano slovensko reperko, kar za kraljico slovenskega repa, tega večera pa dejala, kako rada poje in ustvarja ob plesalcih hip-hopa, saj jo s svojo plesno energijo navdušujejo, predstavila pa se s poslastico novega albuma. V koreografiji Žige Janškovca in Nika Kidriča, ki odpira prostor pevki, jo okvirijo, podpirajo in ji sledijo plesalci v ritmih korakov ter atrakcij hip-hopa: Lea Vaupotič, Sara Jezernik, Manca Langus, Leja Messec, Pia Jeršič ,Teja Roš, Nea Jerman, Lejla Adžaj, Alja Sedonja, Karin Kumer, Minela Babič, Tia Krašovec, Jure Bohinc, Urh Jaklič in Nik Kidrič. Obe gostji skupaj s plesalci pa nič drugače kot znova navdušili glasno dvorano.
Sledil je še mladosten in barvit koreografski hip-hop impulz Nika Kidriča v plesni izvedbi: Leja Messec, Lea Vaupotič, Tatjana Gajanović, Rene Abram, Matic Marolt, Manca Langus, Sara Jezernik, Taja Štinjek, Teja Lampe, Urh Jaklič, Jure Bohinc in Nik Kidrič.
Zadnjo koreografijo ali veliki finale je prispevala koreografinja in umetniška vodja Avantgarde Leja Messec s svojimi navdušenimi, neutrudnimi plesalci hip-hopa, ki jim nikakor ne primanjkuje kondicije, ampak ob vsakem novem izhodu plešejo s tako svežino, kot bi jo na novo potencirali: Megi Babić, Iva Šarić, Evelin Bajc, Teja Lampe, Sara Jezernik, Lea Vaupotič, Lejla Adžaj, Pia Jeršič, Valentina Zajtl, Petra Stamenković, Kristina Zarić, Nina Ukmar, Urban Tratnik, Matic Marolt, Lana Vrtačnik, Anže Finkšt, Brin Jugovič in Leja Messec, tudi so dvorano huronskega navdušenja dvignili na noge, skupni pokloni pa se vrstili in vrstili, na koncu še tisti veliki in skupinski.
Med plesalci si za svojih sedem plesnih izhodov v različnih koreografijah posebno pohvalo gotovo zasluži Manca Langus, kar je izreden presežek možnih presežkov, s petimi izhodi pa ji sledijo: Pia Jeršič, Sara Jezrnik in Leja Messec. Ob koncu sem Lejo Messec na hitro nagovorila in je povedala, kako se en mesec pred uprizoritvijo dobijo, nato intenzivno vadijo in posvečajo koreografijam ter gradnji predstave. K sreči v tem času lahko vadijo v prostorih plesne šole Bast, kar jim velikodušno omogočata, tudi jih spodbujata Ivi Rožič Skulj in Uroš Skulj. Leji Messec, kot vidimo, ne manjka ne zamisli in ne vizij, saj si tudi želi postaviti hip-hop gledališče v Sloveniji.
Čestitke Leji Messec za njene spodbudne zamisli, vsekakor tudi za organizacijo in uprizoritev predstave Avantgarde v SiTi teatru, kar se je ob glasnem (huronskem) navdušenju trikrat prepolne dvorane izkazalo kot nujnost, da obstoječo globalno sivino obsije vsaj nekaj sončnih žarkov optimizma. Enako si čestitke zaslužijo izbrane koreografske in plesne zvezde, njih 50, ki so se v 70-minutni uprizoritvi pridružili plesnim sanjam Leje Messec. Torej čestitke tudi hip-hop slovenski plesni sceni, ki se zna združiti v velikem zabavnem in plesnem slogu uprizoritve Avantgarde.
