Naša recenzentka Daliborka Podboj si je ogledala ponovitev predstave iz cikla Koraki v času
V Centru kulture Španski borci je 14. decembra stekla ponovna ponovitev plesne predstave Koraki v času − Carmen v produkciji Plesnega kluba Forma in po idejni zasnovi koreografa Jadrana Živkoviča. Že tradicionalni potek predstav Koraki v času so bili lanskega novembra usmerjeni v deželo podzemnih senc, po poteh večnega iskanja Orfeja in Evridike. Letošnjega 6. oktobra pa so zastavili novo premiero svojih novodobnih plesnih korakov − Carmen, in prvi ponovitvi je sledila še ena ponovitev ter decembra še ena, saj sta bili prvi predstavi razprodani.
Predstava Carmen sledi literarni predlogi P. Mériméejve novele ter G. Bizetove opere Carmen, kot so zapisali v gledališkem listu. Nastala je v režiji in koreografiji step korakov Jadrana Živkovića, po scenariju in dramaturgiji Nine Kuclar Stiković ter v plesnih kostumih kostumografinje Irene Bas.
Jazz koreografije in plesne izvedbe v tem stilu so prispevali Urša Grm Murko (Carmen), Tian Čehić (José), Matic Bizjak (Zuniga), Anja Jeršan (Micaela), Sara Živković (Elvira); delavke, Ciganke (Nika Ojsteršek, Aleša Premrl, Nike Klun, Tija Korošec, Klara Pleško) in step plesalci (Rok Pfajfar (Escamillo); delavke, Ciganke: Alena Granda, Svit Jeram, Urška Kranjc, Boštjan Kravanja, Neja Petrič, Sara Pleško, Čarna Konestabo Pergar, Špela Šebenik, Tina Šegina, Neja Šurca).
Scenarij se kar drži znane vsebine, ko na delovni dan ob odmoru oder zasujejo nasmejane in razigrane delavke, obdane s koraki straže, delavka Micaela pa želi svojemu zaročencu Joséju izročiti ljubezensko pismo. Ko je odmora konec, delavke zapustijo oder, s svojo plesno liriko pa ga zasvojita Anja in Tian, nadzira ter paru nadobudno sledi vodja straže Zuniga (Matic), tudi Joséjev nadrejeni, in se iz ljubezenske lirike razvije še atraktivni tercet. Ob vnovičnem odmoru na plan pride še Carmen, ki se zagleda v Joséja in mu podari cvet. Tako izzove Micaelo, med njima se elektrijo napetosti, ko Micaeli v bran stopi delavka Elvira, ki jo Carmen poškoduje. V besedilu je zapisano, da jo zabode z nožem, kar ni bilo jasno nakazano, tudi ženski prepir ali borba je premalo plesno izoblikovan; ko včasih mali detajli lahko veliko pripomorejo k dramskemu zapletu. Zaradi opisanega dejanja Zuniga odpelje Carmen v zapor, osvobodi pa jo José, očitno so podarjeni cvet in njeni čari že delovali, in ker osvobodi zapornico, morilko, še sam pristane v zaporu.
Carmen prebegne k svojim Ciganom, sledi pa ji Zuniga, ki ga osvoji s svojimi čari, zato kar ostane pri Ciganih. Iz zapora se reši tudi José in poleti k Ciganom, na dvoboj pa izzove Zuniga in ga tudi ubije; José in Carmen pa se zaobljubita.
Na taborno večerno rajanje pride tudi toreador Escamillo, ki s svojim nastopom očara Carmen, ljubosumni José še njega izzove na dvoboj. Carmen prepreči dvoboj ter odide s Escamillom. Naslednjega dne Escamillo odhaja na bikoborbo, z njim pa želi še Carmen, vendar jo zaustavi José in umori.
Vse tri opisane skice lahkotno tečejo v živahnem vzdušju sončnega španskega juga, k pristnosti in mladostnemu južnjaškemu temperamentu prispevajo koraki ter mladostna vedrina tako step plesalcev kot Ciganov in Cigank ter seveda vrhunska sodobna forma jazz plesalcev. Plesni kostumi so barviti ter lahkotni, tudi dobro ukrojeni, le nekoliko pretesna je bila toreadorjeva oprava. Njegovo ogrinjalo bi lahko bilo večje, daljše, glede na plesalčevo telesno višino podprto še s step čevlji, da bi njegov solo z ogrinjalom lahko bil še bolj plesno vihrav.
Domiselno se snuje ter prepleta koreografija zgodbe v ritmih step korakov in udarcih lesenih palic. Step plesalci zanimivo poživljajo tempo izvedbe ter gostijo napetosti. Idejna zasnova se tako sveže ter domiselno oplaja z različnimi plesnimi zvrstmi, kar tudi prispeva k pristnosti ter nadgradnji dramske zasnove. Sledi se izbranim opernim odlomkom Bizetove glasbe, ki jih dopolnjujejo španski ritmi, tudi toni tanga Astora Piazzolle, napetosti med junaki se še dodatno stopnjujejo v tišini ob zvenih stepa.
Trije glavni solisti, Urša, Tian in Matic, s svojimi letečimi skoki in piruetami vihravo preletavajo oder v odličnosti plesne tehnike tekmovalnega jazza. Tudi če se posamične plesne oblike kar prevečkrat istovetno ponavljajo, sicer atraktivno in v sozvočju z glasbo. Menim, da bi se plesni domišljiji lahko še bolj svobodno razpirala ustvarjalna krila. Kar je bilo predvsem prisotno v dvoboju med Joséjem in Zunigom, ko sta Tian in Matic dorečeno ter doživeto snovala svojo dramsko ter čustveno zasnovo pretepa. Ko sta letela vzponom in padcem naproti, tudi živo gnetla svoje čustvene silnice, ko tudi plesni stil izgubi svoj pomen, v ospredje pa privihra živa dinamika prepira ter boja; bil je to odlično kadriran plesni dvoboj. Urša kot Carmen je gotovo plesno zapeljiva in privlačna, tudi enkratna solistična plesalka jazza, vendar bi se pri zasnovi njene vloge le pričakovalo nekoliko več vročekrvnega ciganskega temperamenta. Svoj lik (Carmen) gradi na svojstveni samopašni drži, tu sta si z Escamilliom nekoliko blizu, mogoče prav zato v duetu z njim tudi bolj čuteče zaživi.
Čeprav se predstava Carmen vedno zaključi s smrtjo glavnih junakov, se v plesni uprizoritvi Koraki v času – Carmen enkratno plesno vzdušje znova in na novo povzdigne, tudi se dobrodošlo zaključi z velikim plesnim finalom, ki na novo osvoji že povsem osvojeni avditorij; ko navdušenju vseh prisotnih na tej in oni strani odra ni bilo videti konca. In je plesna predstava Koraki v času – Carmen gotovo vredna ogleda.
