Bravo, naši! Branko Potočan s plesalci pobral nagrado žirije

Festival, ki deluje pod umetniškim vodstvom Branka Sušca, je eden najpomembnejših festivalov neinstitucionalnega gledališka na Hrvaškem in v regiji. Nagrada s poetičnim imenom Oblak, ki se podeljuje za celovitost in zaokroženost predstave v celoti, vse od začetka 1994 ostaja po mnenju umetniškega vodje osrednja in najprestižnejša "zvezda" nad gledališkim nebom Pulja. Letošnja strokovna žirija v sestavi Davor Miškovič, sociolog, Bojana Ćustić Juraga, urednica kulture v Glasu Istre in Enes Kišević, pesnik, je zbirala med devetimi predstavami iz Hrvaške, Češke, Slovenije, Srbije, Belgije, Avstralije, Grčije, Poljske in Francije različnih tematik in uprizoritvenih formatov.
Predstave, performansi, razstave ter bogat spremljevalni glasbeni program na puljskih ulicah, v trgovinah in v parkih. Vse to je bil del PUF-a 2011. Mednarodni gledališki festival so leta 1994 osnovali umetniški vodje štirih najbolj inovativnih neinstitucionalnih hrvaških gledališč; Branko Sušec iz puljskega gledališča Dr. Inat, Davor Mojaš iz dubrovniškega Lera, Nebojša Borojevič iz gledališča Daske iz Siska in Romano Bogdan iz gledališča Pinklec v Čakovcu. V času vojne, ko je bil velik del Hrvaške še vedno okupiran in ko sta bila Dubrovnik in Sisak izpostavljena neposredni vojni nevarnosti, so se ustanovitelji festivala odločili, da bo tovrstna "gledališka manifestacija" potekala v Pulju, mestu, ki mu je bilo prizanešeno z uničenjem.

Puljski alternativni festival (PUF), ki poteka prvih pet dni v juliju, vse od svojih začetkov gosti tudi slovenske predstave, še najbolj tiste, katerih plesni jezik se nenehno prepleta z gledališkim. Leta 1999 je bila denimo nagrada Oblak podeljena predstavi Medium Coeli Ivana Peternelja in produkciji Gledališča Glej, leta 2005 sta posebno nagrado prejeli Maja Delak in Mala Kline za predstavo Gina in Miovanni. Koreograf Branko Potočan (s skupino Fourklor) je na puljskem festivalu prisoten že nekaj let; dvakrat se je v različnih koprodukcijah podpisal pod otvoritveno predstavo, gostoval z Zarjavelimi trobentami, medtem, in bil leta 2010 tudi član strokovne žirije festivala.

V Evropi ni veliko festivalov, ki bi v tolikšni meri podpirali prepletanje med žanrom sodobnega gledališča in sodobnega plesa, kakor je ravno puljski festival. Festival je nastal kot komentar na hrvaško gledališko sceno, ki je povsem ignorirala nove gledališke trende, zato se osredotoča na zbir raznolikih poetik in smeri, ki jih druži razvijanje idej o sodobnem gledališču. Letošnji nagrajenec, plesalec in koreograf Branko Potočan, je v več kot dvajsetletnem delovanju začrtal prepoznaven jezik, ki ga zaznamuje humornost, visoka stopnja fizičnosti in vključevanje različnih družbenih in socialnih tematik. V predstavi Skozi oči dotika poleg ustvarjalcev in plesalcev Jane Menger, Dušana Teropšiča, Sebastjana Stariča, Branka Potočana in glasbenikov (Marko Brdnik, Luka Ropret) ključno "vlogo" suvereno odigra invalidka Mija Pungeršič. Predstava, ki kot ključno vprašanje postavlja vlogo dotika v sodobnem svetu, razpira točko preloma različnih vozlišč družbene realnosti. Vprašanje torej ni več samo, koga, kje in zakaj se dotikamo, ampak tudi, zakaj je ključno vztrajanje na dotiku samem, na vključevanju drugačnosti in na nenehnem odpiranju navzven. K Oblakom.