Beograjska Titova Kuča cveća je znova oživela

Ste kdaj že slišali za Kućo cveća? Mogoće ste jo obiskali? Mogoče pa celo sledili koreografiji Matjaža Fariča, Kuća cveća/ Hiša cvetja? Vsekakor pa je Kuća cveća, in nič manj tudi plesna predstava Kuća cveća vezana na Beograd, glavno mesto Srbije in nekoč Jugoslavije; to nekoč pa je bilo pred dvajsetimi leti. In dvajset let je minilo, da se je na naših gledaliških odrih začelo kotaliti kolesje jugo spominov.  Konec septembra je na festivalu ExPonto režiser Oliver Frljič nizal skice razpada Jugoslavije v drami Leksikon YU Mitologije, in že mesec dni za tem prisostvujemo Faričevi pogrebni povorki Kuća cveća.

Vitkar Zavod Ljubljana in BITEF teater sta organizirala gostovanje beograjske plesne skupine BITEF in predstavitev treh koreografij na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani. Dogodek je potekal v dveh večerih. Beograjski ansambel Dance Company BITEF je nastopil v koreografiji spomina Kuća cveća Matjaža Fariča in v aktualni glasbeno-plesni kompoziciji Branka Potočana Igrale se delije. Sledila je še ena predstava beograjskih plesalcev Alfa Bojs, koreogfija Guy Weizman, Roni Haver.

 
Premiera Kuća cveća je stekla že 3. marca na odru BITEF teatra v Beogradu, v Ljubljani pa se je tokrat zgodila slovenska premiera. Avantgardni BITEF teater je nastal leta 1989 v želji, da se mednarodni festivalski duh BITEF-a širi vse leto na odrski ponudbi mesta Beograd. Internacionalni festival izvodjačkih (uprizoritvenih) umetnosti-BITEF je zasnovan leta 1967 in je v svojem času odigral pomembno vlogo v medmrežju gledališke kulture vzhoda ter zahoda. Letos je stekel že 45. BITEF, ponudil  je 15 predstav iz Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Romunije, Slovenije in Srbije. Slovensko gledališko sceno pa sta zastopala režiserja: Oliver Frljič s predstavo SMGL Proklet naj bo izdajalec svoje domovine in Ivica Buljan s predstavo Mačka na vroči pločevinasti strehi. BITEF teater ima svoje prostore v centru mesta, v prenovljeni evangeličanski cerkvi. Gradnja cerkve se je začela še v času 2. svetovne vojne in ni bila nikoli dokončana, vendar na novo prenovljena za potrebe BITEF teatra.

Program BITEF teatra beleži niz mednarodnih gostovanj, letos pa so poleg Faričeve in Potočanove koreografije povabili tudi vodjo Baleta Maribor Edwarda Cluga. Tako je Clug letošnjega avgusta z BITEF plesno skupino postavil 70-minutno koreografijo Božanska komedija, ki je bila premierno predstavljena 7.avgusta 2011 v Budvi. Tej Clugovi koreografiji je Udruženje baletnih umetnika Srbije dodelilo  23. oktobra 2011 svečano nagrado in najvišje priznanje za dosežke na področju baletne umetnosti Srbije "Dimitrije Palić", za njegovo koreografsko stvaritev Božanska komedija v koprodukciji BITEF teatra in Budva grad teatra. Praktično iz istih razlogov, kot je organiziran BITEF teater, je postavljena  tudi beograjska plesna skupina BITEF Dance Company, da bi pripomogla k razvoju beograjske sodobne plesne scene in tudi na tem področju vnesla mednarodni duh BITEFa. Plesno skupino vodi baletna pedagoginja Marija Janković. Zelo hitro se lahko zazna, da imajo plesalke za seboj baletno šolanje in sodobno plesno zasnovo, medtem ko plesalci prihajajo iz plesnih šol južnoameriških ritmov in brak dancea. V obeh predstavah je v Ljubljani zaplesalo sedem plesalcev skupine BITEF: Milica Pisić, Nevena Jovanović, Ana Ignjatović Zagorac, Nikola Tomašević, Strahinja Lacković,  Luka Lukić in Miona Petrović.

Predstava se ačne s pogrebno procesijo, ki steče z dvorišča Stare elektrarne, mimo gledalcev in se v tišini počasi pomika v dvorano. Vsi prisotni gledalci postanejo sestavni del pogrebne procesije, ko se počasi premikajo za skupino, ji sledijo v dvorano in se razporedijo po  sedežih. Črne svečane obleke (kostumografija Dejana Vučićević), upognjene neme silhuete pričajo o spremstvu na poslednji poti …
Naslov Kuća cveća navidezno aludira na poslednje počivališče pokojnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita v Beogradu. V koreografiji pa ni zaslediti nikakršnega političnega naboja ali poudarkov pomenu, veličini, vladanju, očitkom …

Ples je abstraktna umetnost in kot taka je blizu likovni abstrakciji, le da je ples živa, gibljiva likovna oblika. Zato si lahko vsak posamezni gledalec poišče ali najde svojo lastno vezno nit med naslovom in plesno kompozicijo. Meščani Beograda natančno poznajo naslov Kuće cveća, verjetno tudi starejšim generacijam ti dve besedici nista neznanka in predstavljata točno določen pomen, medtem ko mlajšim že  težko kaj pomenita: mogoče hišo cvetja, objekt posut s cvetjem, počivališče s cvetjem; saj tudi je zadnje počivališče posuto s cvetjem …
Faričeva koreografija povezuje skupino in znotraj nje občasno izpostavi posameznika, žalujočega, ki skupino razbija, in se izpostavlja na poti k zadnjemu pozdravu. Male človeške strasti pa so vedno in vseskozi prisotne, tudi ob pogrebnih slovesnostih, in so bile prav pristno vpete v  koreografijo.

Koreograf Farič v poglobljeni tišini stopnjuje dramaturgijo napetosti, razbija ustaljene poti in razvija koreografijo prostora, nova pridobitev njegovega koreografskega opusa pa je komponenta časa. In v njegovi Kući cveća je ta zelo prisotna. Pogrebne svečanosti potekajo ob avtorski glasbi: Bejrut; trobente in glasbene adaptacije Dragoslav Stanisavljević, Novak Mijović, Marko Djordjević, bobni – Siniša Jović.
Prehod v drugo napovedano koreografijo naj bi bil spontan, tako nekako kot se pogrebna žalost spreobrača v obredje sedmine.

Zasenčen oder, nenadna pojavnost vrteče se svetlobne krogle in barsko vzdušje sprožijo med gledalci vprašanja in dileme … je ali ni  začetek druga koreografije? …  Želja, da bi prehod iz enega v drugo koreografsko delo izzvenel nekoliko drugače, pa se ni ravno posrečila.
Igrale se delije je naslov drugega dela predstave v koreografiji Branka Potočana. Njegovo koreografsko postavitev spremljajo glasbeniki v živo, Potočan pa jih spretno vpleta v sceno in v odnose s plesalci. Razgibana koreografija, niz akrobatskih oblik in zahtevni obrati dajo predstavi določen čar, sicer pa gledamo ljubeče pare, zabavne in bojevite duete. To je predstava o junakih in njihovih spletih, o fizični surovosti, o vrlinah in pomanjkljivosti, je koreografija, ki nosi prepoznaven in aktualen pečat Branka Potočana.

Celotna predstava se zgodi v nekaj več kot eni uri. Vsi plesalci BITEF teatra so nenehno na sceni. Plesali so praktično celo uro, in se tako v solističnih kot v skupinskih segmentih predstavili kot dobro uigrani tim, dobro izoblikovana sodobna plesna skupina ter opazni solisti.

View Gallery 9 Photos