Barbara Toplak Perovič. Vizija AMEU − Akademije za ples je postati in ostati najkakovostnejša izobraževalna institucija na področju vseh zvrsti plesa

Barbara Toplak Perovič (foto: AMEU)

Pogovor z direktorico Akademije za ples, ki se je v teh korona časih dobro znašla.

Pozdravljeni, Barbara, in dobrodošli na Paradinem portalu. Kot direktorici Akademije za ples AMEU so tile dnevi seveda zelo pestri in natrpani s pripravami tako na zaključek šolskega leta kot na začetek novega. S korono pa so se verjetno zadeve še toliko bolj zapletle, kajne. Nam pojasnite, kako ste sploh delovali v teh dveh mesecih in kako se pripravljate na prihodnje šolsko leto?
Akademija za ples se je hitro prilagodila novim razmeram in karanteni, čeprav se je življenje ‘obrnilo na glavo’. Na srečo smo edina umetniška fakulteta v Sloveniji, kjer smo že pred krizo imeli odlično razvit študijski proces online. Vsa predavanja, ki niso praktične narave, se snemajo, da jih lahko študenti pogledajo od kjerkoli. Nove razmere vedno terjajo nove rešitve in tako smo se hitro prilagodili tudi pri praktičnih predmetih, ki se sicer izvajajo vsak dan v plesni dvorani. Plesalci so dokazali, da se vse da in da so se pripravljeni prilagoditi, da le lahko plešejo in napredujejo. Kmalu so praktični predmeti stekli, pri iskanju inovativnih rešitev pa sta bila posebno zavzeta dekan dr. Svebor Sečak in vodja sodobne katedre Rosana Hribar, pohvala za inovativnost pa gre tudi vsem učiteljem. Praktični predmeti so se izvajali online, od baleta, sodobnih plesnih tehnik, metodike baleta na oddelku baleta, kompozicije, improvizacije in tudi igre in fizične priprave. Vsa srečanja med študenti in učitelji potekajo po skypu ali zoomu, video materiale pa nalagamo tudi v e-učilnico. Vsaka študentka je deležna individualne konzultacije, študentke s sprotno evalvacijo in navodili delajo na predlagani temi in sproti pošiljajo posnetke. Praktični prikaz morajo tudi teoretično opredeliti in analizirati v esejih, v skladu s predlagano literaturo. Dokumenti so dostopni vsem predavateljem, da lahko sledijo vsem dejavnostim, vsebinam, ki jih predlagajo.

Kaj je tisto, kar je najbolj zagonetno in najtežje izvedljivo v sami praksi? In kako so se študenti odzvali na drugačne razmere?
Študentke so se hitro prilagodile situaciji. Še največja težava je vzdrževanje fizične priprave plesalca, torej kondicije, nekaj težav so imele tudi s prilagoditvijo vaj na majhen prostor. Vendar pa kaže, da se bodo študentke še to študijsko leto lahko vrnile v plesno dvorano ter da bodo lahko utrdile znanje še v živo s svojimi učitelji. Seveda že imamo pripravljen protokol izvedbe, tudi če se bo moralo nadaljevati pod posebnimi pogoji.

Študentke Akademije za ples z Rosano Hribar, vodjo katedre za sodobni ples

Koliko študentov bo torej končalo šolsko leto? In spomnite nas, če so med njimi že diplomanti, in kako bo, če bo izvedena letna produkcija?
Letos končuje študij sedem študentk, tri na smeri sodobni ples in štiri na smeri balet. Predmeti potekajo po načrtu in vse imajo možnost končati študij še v tem študijskem letu. Je pa Akademija za ples dobila prve diplomantke na sodobnem plesu in na baletu že s koncem leta 2019. Te imajo zdaj pogoje za vpis na novo akreditiran magistrski program plesne umetnosti, ki ima tri smeri: teoretično-analitično, pedagoško ali praktično-koreografsko smer. Produkcija je bila letos predvidena znova na Festivalu Ljubljana, ki še zmeraj računa na nas, in če bo le možno, bo produkcija potekala kot lani, ko je produkcija imela zelo pozitivne kritike. Imamo pa letos tudi nove projekte s Plesnim Teatrom Ljubljana in Festivalom Ukrep, kjer nameravamo posneti kratke plesne filme v sodelovanju s Kreativno šolo plesnega filma pod vodstvom Matjaža Mraka.

Tomaž Ambrož je ustanovil Akademijo za ples.

Če se ozreva kljub temu malo v preteklost, ste leta 2015 uradno prevzeli Akademijo za ples, ki jo je leta 2008 ustanovil pokojni pedagog in plesni učitelj Tomaž Ambrož. Zakaj se je vaš oče, dr. Ludvik Toplak, odločil nadaljevati začrtano akademsko Tomaževo pot?
Ludvik Toplak daje velik pomen izobraževanju, in po dolgi karieri v visokem šolstvu in po razvijanju različnih izobraževalnih in znanstvenih disciplin je želel prispevati tudi h kulturi v Sloveniji. Za Akademijo za ples se je odločil, ker je Slovenija bila edina evropska država, ki plesne umetnosti ni razvila do diplomske stopnje, imamo pa akademije drugih umetnostnih smeri v Sloveniji. Tako je danes Alma Mater Europaea – Akademija za ples edina akreditirana visokošolska institucija s področja plesa v Sloveniji.
Razlogi so bili:
Kulturnopolitični: da izpolni vrzel, zgodovinski zaostanek, saj je Slovenija v Evropi edina država, ki ni razvila plesne umetnosti do akademske stopnje. Ples kot neverbalna komunikacija je konstitutivni element nacionalne kulturne identitete vsakega naroda, kot materin jezik.
Narodnokulturni: da Slovenija z vključevanjem domačih umetnikov in umetnostnih institucij v sodelovanju s tujimi umetniki in umetnostnimi institucijami razvije plesno umetnost na akademsko stopnjo.
Edukacijski: dvig kakovosti poučevanja plesa; dvig kompetenc in znanja učiteljev plesa ter pedagoškega kadra, kritikov in teoretikov, ki bodo pripomogli večji ozaveščenosti o pomembnosti plesne umetnosti za kulturo enega naroda; dvig strokovne kakovosti plesalcev in posledično strokovne kakovosti nacionalnih in drugih ansamblov; kreiranje novega občinstva in potencialno v prihodnosti vključevanje plesa v šolski kurikulum.
Socialni: umetniki, baletniki in plesalci se po srednji šoli zaposlijo, umetniško razdajajo, s štiridesetim letom pa njihove fizične in psihične sposobnosti upadejo; glede na ukinitev beneficirane delovne dobe za baletne plesalce leta 2001 ter zmanjšanje dodatne delovne dobe z 18 na 15 mesecev za leto dela plesalci ne morejo kakovostno opravljati svojega poklica.
Socialni razlogi narekujejo, da jim je treba omogočiti dokvalifikacijo, da bodo lahko ustvarjalno nadaljevali s svojim delom, preusmerjeni na druga sorodna področja, kot je recimo baletna pedagogika, ki se izvaja v večini slovenskih glasbenih šol, njihova delovna mesta pa bi se osvobodila za mlade baletne plesalce, ki ne morejo priti do zaposlitve. To je tudi poslanstvo Akademije za ples, ki je je v skladu z drugimi programi AMEU, kot je program aktivnega in produktivnega staranja na Socialni gerontologiji.
Razvojni razlogi: da se v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi programi Alma Mater razvijajo nove, moderne in interdisciplinarne smeri študija, kot je plesna terapija na podiplomski stopnji, v povezavi med praktičnimi in teoretičnimi raziskavami.
Mednarodna promocija slovenske kulture in znanosti je po definiciji neločljiva sestavina vseh študijskih programov Alma Mater Europaea, zlasti kulturoloških, v sodelovanju s partnerskimi univerzami.

V tem času se je Akademija tudi zelo spremenila, postali ste resna inštitucija, ki lahko konkurira mednarodnim plesnim akademijam. Od prvotnih treh oddelkov dodajate letos jeseni še tri in tako bo možno poleg baleta, jazz, sodobnega plesa, družabnega plesa študirati še hip-hop in tekmovalni ples. Kaj je botrovalo odločitvi, da zaobjamete skoraj vse plesne zvrsti?
Ko se je prevzelo ustanoviteljstvo Akademije za ples v Ljubljani, smo angažirali vrhunske domače in mednarodne umetnike, razvili in akreditirali program balet ter nove lokacije v Ljubljani in Mariboru, k sodelovanju pa pritegnili najelitnejše plesne akademije, kot je Akademija za ples v Budimpešti ter svetovno vrhunsko Akademijo Vaganova v St. Peterburgu. Angažirali smo posamezne umetnike, habilitirane visokošolske učitelje iz Slovenije in Hrvaške, Nizozemske, Izraela, Slovaške, Ukrajine, Rusije in od drugod. Naprej pa gremo tudi s časom. Hip-hop postaja svetovno prepoznana disciplina s hitrim razvojem, zanimanje za to smer narašča. Dobri pedagogi ustvarjajo dober podmladek na hip-hop sceni. Vedno večje zanimanje med dijaki, da bi študirali tudi smer hip-hop ter pobude pedagogov s tega plesnega področja so nas vzpodbudili, da smo se odločili, da vpišemo tudi prvo generacijo na smeri hip-hop.

Dr. Svebor Sečak je dekan akademije.

Že nekaj časa je dekan akademije dr. Svebor Sečak, ki je tudi vodja katedre za balet, pa Rosana Hribar, ki je vodja katedre za sodobni ples. Tudi nabor profesorjev je precejšen in raznolik. Kdo pa so preostali vodje kateder in kakšno izobrazbo potrebujejo?
Vodenje katedre za hip-hop sta prevzela Jure Krajnc in Ana Vodišek, katedro za tekmovalne in družabne plese pa Maja Geršak, Jagoda Batagelj in Tomaž Šter. Na fakulteti morajo biti nosilci predmetov habilitirani visokošolski učitelji. Sodelujejo pa tudi drugi priznani umetniki, ki (še) nimajo zaključene 2. bolonjske stopnje in še niso habilitirani, imajo pa druge kompetence in preštevilne dragocene izkušnje.

Jure Krajnc in Ana Vodišek (foto: Lea Slapar)

Seveda je izobrazba težava pri plesalcih, saj se večina odloča za aktivno plesno kariero takoj po srednji šoli in ‘ni časa za študij’. Kaj svetujete plesalcem, ki pa kljub temu razmišljajo o študiju, in tistim, ki o tem ne razmišljajo?
Kot na drugih področjih se bo tudi na tem slej kot prej zahtevala izobrazba za poučevanje mladih plesalcev. Plesalci v času študija pridobijo posebna znanja glede anatomije telesa, fizične priprave plesalca, psihologije in pedagogike, igre, glasbe, koreologije, zgodovine plesa, organizacije in menedžmenta v kulturi ter odrske, avdio in video tehnologije ter druga kontekstualna znanja. Zato vsekakor svetujemo študij. Se pa zavedamo, da se bo za visokošolski študij odločilo več kandidatov, če in ko se bo pridobila državna finančna pomoč, torej koncesija za Akademijo za ples, s katero bo zagotovljena enakopravna dostopnost visokošolskega izobraževanja.


V pripravi so seveda tudi avdicije, brez katerih vpis na Akademijo ni možen. Kako in kdaj bodo?
Trenutno se pripravljamo na prvo avdicijo, ki bo v soboto, 23. maja, in prve interesentke bodo, če še ne bo dovoljeno združevanje na fakultetah, avdicijo delale online, in sicer preko Zooma. Zajemala bo vse vidike ocenjevanja, kot če bi potekala v dvorani. Prvi del preizkusa se pod vodstvom predavatelja osredotoča na raven tehničnega predznanja baleta in tehnik sodobnega plesa/hip-hopa/ST in LA, obvladovanje ritma in muzikaličnosti, sposobnosti improvizacije, plesne kompozicije in ekspresivnosti. V drugem delu preizkusa kandidat predstavi dvominutno lastno koreografijo z glasbeno podlago ali brez. Tretji del preizkusa predstavlja sproščen pogovor s strokovno komisijo.

Predvidevam, da je šolnina tudi ovira. Se kaže možnost, da postane šolanje brezplačno oz. možnost pridobitev štipendije?
Mi se že leta trudimo, da bi bilo šolanje brezplačno. Poskušamo pridobiti koncesijo, vendar pa se koncesije niso podeljevale že od leta 2008. Odgovor ministrstva je, da se mora najprej spremeniti Zakon o visokem šolstvu, ki je v postopku sprememb.
Tako je študij samoplačniški in to je za marsikoga ovira, tudi če šolnina ni visoka, pravzaprav je zelo nizka glede na visoke stroške, mednarodno usmerjenost in odlične pedagoge. Pridemo pa študentom nasproti, saj ustanovitelj financira večji del stroškov, plačilo šolnine pa je možno na obroke. Tako si lahko večina študentov z delom prek študentskega servisa pokrije šolnino. Plesni umetnosti ustanovitelj pomaga, ker verjame v razvoj umetnosti, tudi z edukacijo. Akademija tako poleg narodnokulturnega poslanstva opravlja tudi socialno-ekonomsko funkcijo, z vzdrževanjem delovne aktivnosti plesnih umetnikov ob zaključku poklicne kariere. Prvo leto je zaradi skromnih financ plesnih umetnikov krila kar dve tretjini stroškov izvajanja študija v obliki štipendij in donacij študentom.

Prof. Majda Pšunder, Helena Krieger, Svebor Sečak, Martina Kramar, Claudia Sovre, Barbara Toplak Perovič, Olivera Ilič in Ludvik Toplak na podelitvi diplom baletnim diplomantkam

Kaj vas pravzaprav najbolj razveseljuje, ko pogledate Akademijo za ples?
Prvi diplomanti. Zagon predavateljev. Zadovoljni študenti. Mednarodne povezave. Dobili smo ECHE listino za Erasmus+ program in smo že vzpostavili sodelovanje z renomirano CODARTS Akademijo iz Rotterdama, Nizozemska. V pripravi so drugi mednarodni projekti, ki bodo umestili Akademijo za ples v mednarodno okolje kot relevantno akademsko institucijo na najvišji ravni. Resnično smo naredili zelo veliko glede na razpoložljiva sredstva, želimo pa si še mnogo več.

Na Akademiji je med prvimi diplomirala tudi Metka Mesesnel Bizilj.

Sama sem diplomantka tiste prve generacije iz leta 2011; koliko nas je vseh skupaj do zdaj, ki smo diplomirali na Akademiji?
Vseh skupaj, torej ‘starih’ diplomantov in novih vas je 44. Semkaj smo šteli tudi tiste, ki bodo prav kmalu diplomirali. In na vsakega smo ponosni.

Kakšna je torej vizija Akademije za ples za naprej?
Vizija AMEU Akademije za ples je v postati in ostati najkakovostnejša izobraževalna institucija na področju vseh zvrsti plesa, ki sledi najsodobnejšim ustvarjalnim in tekmovalnim tokovom ter hkrati prenaša na študente kompetence in izkušnje najpomembnejših domačih in tujih ustvarjalcev. Akademski, znanstveni pristop ima pomembno vlogo v zasledovanju živahnega in dinamičnega procesa v plesni umetnosti.
Hvala in želim vam uspešen zaključek šolskega leta in čim več vpisov v prihodnjem!
Hvala tudi tebi, Barbara, prekrasna diplomantka prve generacije Akademije za ples.