Borštnikovo srečanje tudi z Akademijo za ples v okviru festivalskega dogajanja. Referati na temo baletne pedagogike so bili dobro pripravljeni s strani bodočih diplomantk Akademije za ples.
Festival Borštnikovo srečanje zadnja leta v svoj spremljevalni program aktivno vključuje tudi študente tako AGRFT kot Akademije za ples. Pred zaključkom letošnjega 54. Borštnikovega srečanja (14.−27. 10.) je zadnjo oktobrsko soboto v njihovem festivalskem sklopu in v organizaciji Alma Mater Europaea − Akademije za ples potekala tudi okrogla miza o baletnem izobraževanju v Sloveniji na vertikali od predšolske vzgoje do II. bolonjske stopnje. Baletno učno vertikalo pa so v svojih diplomskih pripravah in seminarskih raziskavah pod lupo postavile letošnje diplomantke ob mentorju, izr. profesorju dr. Sveborju Sečaku, dekanu omenjenega akademskega študija, ki v Mariboru poteka v okviru dodiplomskega pedagoškega programa balet.
Okroglo omizje o baletni pedagogiki in perečem stanju baletnega izobraževanja na vertikali, predšolska vzgoja-akademska nadgradnja, je steklo ob 11. uri, ko so se zbrale predavateljice in so obiskovalci napolnili eno od predavalnic mariborske akademije za balet. Nekaj znanih obrazov, v večini pa študenti, med njimi tudi baletni pedagogi iz drugih mest Slovenije so prišli poslušat poglobljeno tematiko o sedanjih nevzdržnih pogojih šolanja na baletnih oddelkih glasbenih šol, ki programsko ter po številu ur ne morejo zagotoviti profesionalnih potreb današnjega časa.
S svojim prihodom je načrtovano predavanje počastila tudi gospa Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, od leta 2017 pa tudi predsednica Zveze glasbenih šol Slovenije. Pridružila se je še ravnateljica Višje baletne šole KGBL, prof. Tina Hribar, ki pogosto tam, kjer sta v ospredju balet in ples. Žal pa drugih pedagogov ali predstavnikov iz srednje ali osnovne stopnje baletnega šolanja v Ljubljani (KGBL) ni bilo, sicer je predavalnica bila kar polna, celo se sedeži dopolnjevali iz drugih predavalnic, in je bilo ravno toliko prisotnih, da bi kar stežka oblikovali v dobesednem pomenu okroglo omizje − torej tako veliko prostorsko okroglino in mizo.
Prisotne je pozdravil dekan dr. Svebor Sečak, tudi napovedal skorajšnji magistrski študij na slovenski Akademiji za ples Alma Mater Europaea in predstavil diplomantke, ki so pripravile referate o baletnem šolanju pri nas, gradivo pa črpale iz svojih diplomskih priprav in svetovne literature: Branka Popovici, Claudia Sovre, Martina Svetina, Helena Valerija Krieger in študentka 3. letnika v sklopu svoje seminarske naloge Manca Raušl Kodrič; vse pa delovale in še delujejo v profesionalnih okvirih baletne umetnosti ter pedagogike.
Branka Popovici je predložila referat z naslovom Poučevanje baleta v predšolskem obdobju, kjer je dala poudarek odnosu na relaciji otrok-učitelj in učitelj-otrok, ko se mora učitelj baleta tudi širše izobraževati na tej predšolski osi, otroke pa znati voditi v okvirih baletnih začetkov, igre in učnih pristopov, torej mora biti predan odličnosti in kreativnosti v okviru tovrstnega otroškega razvoja in delovanja. Ob tem pa se zastavljajo vprašanja: Kaj je balet, kaj ta otroku predstavlja in kako z baletnim ukom dopolniti oziroma pospešiti razvoj otroka v tej predšolski fazi? Poudarila je, da balet ni le estetska podoba telesa, je tudi razvojna in življenjska vsebina, saj tako kot vsaka umetnost neposredno vpliva na otrokove socialne, psihološke in intelektualne sposobnosti; še posebej na tej stopnji razvoja, ko je otrok vedoželjen, se druži in pozorno sledi vrstnikom ter odraslim.
Študijska tematika, ki se ji je posvetila Claudia Sovre, nosi naslov Poučevanje baleta danes in vloga učitelja pri tem. V svojem referatu pa se osredotočila na poučevanje baletne umetnosti danes, prav posebej na pomembno vlogo baletnega učitelja, ko balet ni le fizična, ampak tudi duhovna in intelektualna oblika učenja. Ko se poučevanje baleta pretežno usmerja k fizičnemu in emocionalnemu, je treba intenzivneje pristopati še k psihološki in sociološki tematiki.
Vse, kar se danes od učitelja baleta zahteva, je to, da mora biti dovolj izobražen, tudi odličen opazovalec stanja otroka, vsekakor dober učitelj svoje stroke, vendar s širšim pedagoškim in kulturnim vpogledom. Ko pa se predavateljica usmeri k obstoječemu stanju baletnega šolanja pri nas, zastavi tudi vprašanje, ali bi se Slovenija lahko zgledovala po znani in mednarodno priznani ruski baletni Akademiji Vaganove iz Sankt Peterburga. Odgovor je jasen, saj že zavoljo velikosti slovenske populacije to ne bi bilo mogoče, ko nikakor ne bi mogli omogočiti zadostnega odstotka izbranih učencev, da bi šolanje lahko docela kontinuirano potekalo. Sicer pa avtorica raziskuje in predstavi različne stile ter novodobne prijeme pri metodiki poučevanje plesa, kot npr. princip diferenciacije ter varno prakso, za katere meni, da bi bili dobrodošli tudi baletnemu učitelju pri prenašanju baletne tehnike na učence, da bi ti ob zaključku baletnega šolanja lahko kot zrele samostojne ter kreativne osebnosti prišli do zaposlitve v profesionalnem baletnem ansamblu. “Pomembno spoznanje je, da lahko izobraženi učitelji s pravilnim načinom poučevanja tudi učence z manjšimi fizičnimi predispozicijami za balet učijo pravilne baletne tehnike in jih pri tem ne poškodujejo, pa čeprav se pri tem poslužujejo originalne baletne metodike (npr. metodike Vaganova), ki je v osnovi namenjena proizvajanju profesionalnih baletnih plesalcev,”razmišlja Claudia.
In če sta se prva dva referata teoretično ter študijsko usmerjala v kakovost baletne učne dobe, je Martina Svetina v svojem referatu Primerjava slovenskega baletnega izobraževanja na osnovni in srednješolski stopnji s Hrvaškim in Madžarskim sistemom šolanja postregla s konkretnimi številkami oziroma seštevki učnih baletnih ur ter predmetnikov na programskih stopnjah tovrstnega izobraževanja pri obeh naših sosedih v primerjavi z našimi danimi pogoji. Iz pridobljenih rezultatov pa razvidno, da imajo slovenski baletni učenci najmanj učnih baletnih ur, madžarski pa tudi velikokrat več kot dvakratni seštevek vadbenih ur po učnih stopnjah, kot jih imajo naši baletni učenci in dijaki, še posebej na tistih stopnjah, ko se intenzivno usmerja v zahtevnejši baletni program, kar pomeni v zadnjih razredih osnovnega šolanja in v prvih treh letnikih srednješolskega izobraževanja. Edini presežek ur pri slovenskem baletnem šolanju se izkaže v zadnjem letniku šolanja, torej tik pred zrelostnim izpitom ali maturo. Ko se madžarski dijaki ob že osvojenih znanjih ter presežkih (za nas) učnih baletnih ur lahko že osebno poglabljajo in samostojno oblikujejo, morajo naši dijaki napeti vse sile, da bi končno prišli do približnih vrednot znanja, zahtevanega pri baletnem poklicu. Madžarski baletni učenci so tudi v prednosti po svojih učnih urnikih od hrvaških, ki pa imajo le nekaj ur več v primerjavi z našimi baletnimi urniki. Ob danem prikazu se ne moremo več čuditi, zakaj naša dva baletna ansambla tako stežka (plaho) sprejemata maturante naših dveh KGBL, saj so v prednosti le tisti, ki s svojimi starši (meceni?!) lahko pokrivajo možnosti dodatnega uka baleta izven obstoječe šoloobvezne ponudbe. Da je odnos madžarske države odprt do plesne in baletne umetnosti, kaže tudi akademska nadgradnja tako baleta kot plesa na njihovih dveh odličnih, tudi mednarodno usmerjenih in priznanih državnih akademijah, tako baletni kot plesni. In ker dober glas seže v deveto vas, tudi obe akademiji intenzivno privabljata tuje študente ter umetnike. Da pa je odnos slovenske države in univerze mačehovski do plesne umetnosti, kaže že dejstvo, da smo bili edini v Evropi, ki nismo imeli akademske nadgradnje v tej umetnosti; tudi jo stežka pridobili, čeprav brez državne finančne podpore; tako da imamo danes dve akademiji: za ples in balet.
O tem, kaj se v smeri baletnega izobraževanja lahko spremeni, sta prispevali odgovor ob svoji skupni predstaviti Helena Valerija Krieger in Manca Raušl Kodrič.
Kodričeva je v svojem referatu predstavila obstoječo zakonodajo, tudi posamezne člene zakonskih določil za glasbene šole in konservatorij, kjer so programi tako na glasbeni kot baletni ravni v okvirih tovrstnega šolanja že zakodirani. In kot je Helena Meško poudarila v diskusiji, so sicer spremembe na tem področju možne, vendar le kot prerazporeditve ob obstoječih, torej danih okvirih zakonodaje, vsako novo poseganje v zakonske spremembe pa sproža dolgotrajne postopke nejasnih izidov, če sploh pride do njih.
Referat Helene Valerije Krieger, vodje baletnega oddelka KGBMb, Problematika predšolske vzgoje v vrtcih in baletnih šolah na konservatorijih in v glasbenih šolah je predstavil obstoječe stanje, ki je nevzdržno, kot je poudarila, in je bilo nujno tudi konkretno ukrepati. Omenila je nesoglasja v znanju in vzgoji znotraj predmeta o umetnosti v vrtcih, tudi ugotovila, da se plesna vzgoja prepušča delovanju učiteljev brez potrebnih znanj ali umetniških usmeritev. Predstavila je analizo pouka plesa in baleta v okvirih učnih sprememb v minulih časovnih obdobjih: ko je začela delovati mariborska srednja baletna šola (1981−82), kot tudi nove učne oblike na tej stopnji, usmerjene v programski sklop umetniških gimnazij (2002−03). Predložila tudi nove predloge dveh strokovnih komisij (za ples in balet), ki sta zasnovali še možni dopolnjeni program na osi pouka na glasbenih šolah: predšolska vzgoja, srednješolski zaključki, tudi prebrala želje in pripombe učiteljev baletnega pouka na glasbenih šolah, ki ne delujejo v okvirih konservatorijev in nimajo enakih možnosti poučevanja, kar se predvsem pozna pri obstoječih tekmovalnih rezultatih na tem področju. Njihova pripomba je sprožila vročo diskusijo vseh prisotnih v dvorani, ko nekateri na plesnem ali baletnem področju predvsem delujejo izven državnih institucij in jim uspeva dosegati vidne mednarodne tekmovalne uspehe; ko ni več čas čakanja za kako in kaj, ampak samostojnega poseganja na tovrstnem tržišču, tudi profesionalnega delovanja v prid plesnih potreb otrok in mladostnikov.
Čas, ki je bil že vnaprej določen za okroglo mizo in so imeli predavatelji največ 20 minut za svojo predstavitev omenjenih referatov, je botroval tudi prekinitvi burne diskusije, ki se je (lahko) nadaljevala še v tistem prelepem sončnem vzdušju, ki je takrat obsijalo mestno središče. Vsekakor pa že na vse dosedanje in obstoječe študije ter predloge moramo biti ponosni, da je na naših tleh zasnovano akademsko plesno in baletno izobraževanje, ko se le na tej stopnji lahko strokovno posega v nove programe, tudi strokovno sledi novemu času in njegovim zahtevam.
