Minulo nedeljo se je v sosednji Budimpešti odvilo prvo mednarodno Pro Am plesno tekmovanje v organizaciji Andreja Škufce. Skupaj z ženo in nekdanjo soplesalko Melindo, s katero sta se redno uvrščala med najboljše profesionalne plesalce v latinskoameriških plesih in bila okronana tudi za evropska prvaka v tej disciplini, se je Andrej odločil organizirati dogodek, kakršnega nismo imeli priložnosti videti ne mi v Sloveniji ne ljubitelji plesa na Madžarskem, od koder prihaja Melinda. Pro Am je skovanka, ki označuje kombinacijo profesionalnega in amaterskega tekmovalca. Plesni pari v taki sestavi obstajajo v svetu že mnoga leta in imajo redna tekmovanja.
Najpogosteje se za Pro Am odločajo ženske, ki bi rade plesale, a njihov življenjski partner ni najbolj navdušen, da bi plesal, ali pa so samske. Tako kot pri preostalih plesnih tekmovanjih imajo tudi Pro Am tekmovanja številne kakovostne in starostne razrede, tako da ni redkost, da z odraslim profesionalnim plesalcem tekmuje deklica, so pa tudi pari, kjer moški ljubitelj plesa vadi in tekmuje s profesionalno plesalko.
Tekmovalnih plesov je veliko. Poleg pet standardnih in pet latinskoameriških so v Budimpešti plesali tudi argentinski tango, tango vals, milongo, marengue, bachato in salso. V Združenih državah Amerike (ZDA), kjer je Pro Am zelo priljubljen, tekmujejo tudi v ‘american smooth’ in ‘american rhythm plesih’.
‘Budapest Ball’, kot se je uradno imenovalo tekmovanje, ki je pritegnilo tekmovalne pare iz Rusije, Italije, Poljske, Švedske, Litve, Madžarske in Srbije, je potekal na izjemno lepi lokaciji, v Hilton hotelu na budimpeškem Grajskem hribu, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in od koder se ponuja spektakularen pogled na veličasten parlament in Pešto na drugi strani Donave. V nasprotju z mnogimi drugimi plesnimi tekmovanji po svetu velja pri Pro Am tekmovanjih pravilo, da morajo biti prizorišča ne le primerna, temveč privlačna in dovolj glamurozna, da ustvarijo želeno okolje, v katerem bi se plesalci dobro počutili.
Za to so tekmovalci pripravljeni odšteti precej denarja in pričakujejo tudi usluge na najvišji ravni. Hoteli s petimi zvezdicami so najpogostejše lokacije za Pro Am tekmovanja. Tak hotel ima na voljo dovolj veliko plesno dvorano, nastopajoči pa se lahko v miru pripravijo na nastop v sobah, ki so samo kakšno minutko oddaljene od dvorane. V hotelu je tako organizatorjem, tekmovalcem in občinstvu na voljo vse, kar potrebujejo. Organizator ponavadi poskrbi tudi za možnost profesionalnega ličenja in ureditve frizur, na večjih in več dni trajajočih dogodkih so na voljo tudi stojnice s plesnimi oblekami, čevlji in dodatki.
Vsako takšno srečanje se ponavadi začne z večerjo za dobrodošlico, na kateri se prosto družijo plesalci, plesni sodniki in organizatorji. Ni nikakršnih prepovedi komunikacije med sodniki in tekmovalci, kot smo jim priča pri nekaterih drugih plesnih tekmovanjih. Osnovni cilj je, da vsi sodelujoči preživijo prijeten večer kot uvod v še prijetnejši plesni vikend. To pa seveda ne pomeni, da so za ljubiteljske tekmovalce (ocenjuje se namreč samo njih) rezultati nepomembni.
Tekmovanje v Budimpešti je letos, kot rečeno, potekalo prvič, zato Andrej in Melinda nista pričakovala večjega navala parov. Prijav je bilo na koncu precej več, kot sta predvidevala, in celoten dogodek je bil zelo pozitiven v vseh pogledih. Plesalci so bili navdušeni nad hotelom in njegovo lokacijo ter nad Budimpešto, v kateri so bili mnogi prvič. Tekmovalni del je potekal od 14. do 20. ure, s krajšim odmorom, da smo se lahko vsi preoblekli v večerno toaleto. Prvi del je bil posvečen tekmovanjem v posamičnih plesih in kombinaciji več plesov skupaj, večerni del pa je bil v znamenju petih standardnih oziroma latinskoameriških plesov ter posebnemu tekmovanju Buda Challenge v obeh disciplinah, kjer sta zmagovalca dobila vrednostni bon za sodelovanje na enem od prihodnjih Pro Am tekmovanj, ki bo jeseni v Dubaju.
Sodniška zasedba je bila: Carmen – Nemčija, Valentina Lundin – Švedska, Justinas Duknauskas – Litva, Agnieszka Pomorska – Poljska, Simone Di Pasquale – Italija, Alena Vaganova – Rusija, Vadim Vladykin – Rusija, Melinda Škufca – Madžarska in jaz. Glavna sodnika sta bila Andrej Škufca in Carmen, ki je bila s plesnim partnerjem Bryanom Watsonom kar devetkrat svetovna prvakinja v latinskoameriških plesih, je vodila v dneh pred tekmovanjem tudi kongres za učitelje in trenerje ter skupinske treninge za plesalce. Kot kaže, se je kombinacija lokacije, svetovno znanih imen organizatorjev, predavateljev in sodnikov obrestovala, odlična izvedba pa nedvomno pripravila teren za drugo izdajo Pro Am Budapest Balla.
Piko na i sta čisto na koncu dogodka dodala kar Andrej in Melinda sama, ko sta zaplesala šov paso dobla in seveda požela ovacije občinstva. Pokazala sta, da sta, čeprav so minila že tri leta od njunega poslovilnega tekmovanja v Blackpoolu, še vedno v vrhunski formi.
Prijeten večer se je končal z banketom ob dobri hrani in pijači, pogledom na čudovito razsvetljeno stavbo parlamenta in z obljubami, da prihodnje leto spet vsi pridemo.
Pravzaprav ne vidim razloga, zakaj se Pro Am ne bi mogel razviti tudi pri nas. Nekaj zanimanja za individualne ure s profesionalnimi plesalci po vzoru zvezd, ki plešejo, se že kaže, kot kaže, bo treba premostiti še kakšno oviro, preden bomo uspeli prepričati kakšno plesa željno gospo ali pa gospoda, da zapleše pred gledalci in se pusti oceniti sodnikom.
Pro Am ali učitelj/učenec varianta je zelo dober način hitrega plesnega napredovanja, ki ga priporočam tudi mladim plesalkam, ki še nimajo svojega plesnega partnerja, saj je plesni partner hkrati učitelj in trener, ki se lahko popolnoma posveti svoji učenki in ji potem seveda tudi na tekmovanju omogoči, da se pokaže v najboljši luči. Vsekakor bi bilo tudi pri nas tako tekmovanje zelo dobrodošlo, saj bi odprlo nove možnosti za priljubljenost tekmovalnega plesa v paru.
