Ambroževa Akademija za ples je prelomni dogodek v zgodovini plesa

Na Plesni šoli Urška v Ljubljani je bilo na dan avdicije že zgodaj zjutraj precej vroče, ko so na preizkus nadarjenosti prišli prijavljene kandidatke in celo nekaj kandidatov. Toda čeprav so se prijavili tudi kandidati iz Konga, Južnoafriške republike, Kitajske, Srbije, Italije, Italije in Nemčije (skupno število prijavljenih je bilo 46), so se na avdiciji pojavili le plesalci iz sosednje Hrvaške in Slovenije. “Glede na to, da se nismo še nič reklamirali, ampak je vse, kar je, naša spletna stran, se mi zdi, da je zanimanje odlično. Precejšnji interes pa pričakujemo v jesenskem roku, ko bo šlo že zelo zares,” je povedala Barbara Močan zastopnica Akademije za ples.

Pa spomnimo, kako je do Akademije za ples sploh prišlo. Ni skrivnost, da so od nekdaj bile želje Tomaža Ambroža združiti plesne strokovnjake z različnih plesnih področij pod eno streho in tako zapolniti vrzel akademske izobrazbe plesalcev, koreografov, pedagogov na naših tleh. Plesna akademska izobrazba je bila pač veliki manjko na vseh področjih plesa. Pri tem mu je s svojimi močmi pomagala Barbara Močan, ki je v mladosti plesala, si pridobivala znanja in izkušnje z različnih delovnih področij. Po izobrazbi je inženirka radiologije, univerzitetna diplomirana organizatorka dela in skoraj magistra managementa. Tako se je 18. decembra 2009 na Senatu za akreditacijo pri Svetu za visoko šolstvo RS akreditiral visokošolski študijski program imenovan Ples, koreografija, ki se bo začel izvajati v šolskem letu 2010/2011. Visokošolski program ima štiri smeri: družabni ples, tekmovalni ples (standardni in latinskoameriški plesi), džez ples in sodobni ples. Visokošolski program, ki traja tri leta oziroma šest semestrov, se izvaja po I. bolonjski stopnji in obsega skupaj 180 kreditnih točk po ECTS. Diplomanti si pridobijo naziv diplomirani plesalec koreograf (VS)/diplomirana plesalka koreografinja (VS) oziroma s kratico dipl. ples. kor. (VS). Program akademije bodo izvajali uveljavljeni domači in tuji plesni pedagogi, ki so bdeli že nad prijavljenimi kandidati na avdiciji.

Lepo je bilo videti na enem kupu sodobnjake, športno tekmovalne pedagoge, pa baletne klasike in jazzarje. Natacha Pierart je recimo rojena Belgijka, ki je končala plesno akademijo v Rotterdamu, in je bila kot pedagoginja nad idejo akademije in udeleženci precej navdušena. “To je zelo pomemben korak za Slovenijo. Plesa je vedno več in to različnega, akademska izobrazba pa je seveda pomembna in v tujini je nekaj zelo običajnega. Kakovost plesalcev je bila dobra in prepričana sem, da je komisija to opazila.” In če sem iskrena, Natacha sploh ni pripravila enostavnih kombinacij za plesalce, ki so se morali hitro naučiti precej zakomplicirane korake. “Presneto dobro vem, kako se počutijo na avdiciji, tudi jaz sem bila velikokrat na njihovem mestu, ampak takšna je pač usoda nas plesalcev,” je povedala na koncu prvega “clasa”.

Istega mnenja je bila tudi plesalka in koreografinja Ingrid Radman: ”Zanimivo je biti na drugi strani in gledati, kako so plesalci živčni, napeti … hahaa. Sem prvič v komisiji na takšni pomembni avdiciji. Mislim, da je bilo obojestransko dobro, da smo bili mi z njimi zadovoljni in tudi plesalci z nami.”
Mitja Popovski, strokovni sodelavec Akademije, je bil tudi član komisije: ”Mislim, da se bo tisti pravi interes med plesalci pokazal že takoj, ko bo prva generacija končala letnik. Super je, da bodo slovenski plesalci imeli možnost izobraževanja na domačih tleh. Res dobra ideja.” Nina Mavec Krenker je šefica Plesnega studia N iz Velenja, na Akademiji bo predavala na katedri za jazz balet, in meni, da je odprtje Akademije za ples prelomni dogodek v slovenski zgodovini plesa: ”Bil je že skrajni čas, če že ni prepozno, če se malo pošalim, ampak res je bila nuja. Srčno upam, da bodo plesalci spoznali prednosti Akademije. Ples v Sloveniji nikakor ne dobi tiste prave veljave, mogoče ravno zato, ker ni popredalčkan v neke institucije, čeprav vsi vemo, da je njegova kakovost na izjemno visokem nivoju. Upam, da se bo ta miselnost  z nastankom Akademije spremenila.”

Plesalka Maja Huber je tudi asistentka jazz baleta v gledališču v Osijeku in je za Alkademijo izvedela prek interneta. ”Takoj ko sem videla objavo, sem se prijavila, ker se želim v življenju še veliko naučiti. Tudi Slovenija mi je veliko bolj blizu, kot sta recimo Nemčija ali Nizozemska. Računam, da bom uspešno opravila avdicijo in se za tri leta preselila v Slovenijo.” Anamaria Bagarič pleše jazz balet in pravi, da je ples njeno življenje, z Akademijo pa bi nadgradila svojo dosedanjo izobrazbo, pa še v tujino ji ne bo treba.

Akademija bo septembra pripravila še drugo avdicijo, svoja vrata pa bo na stežaj odprla 1. oktobra, takrat kot vse ostale fakultete v Sloveniji. Dekan Tomaž Ambrož, idejni oče še enega projekta, no, upajmo, da si spet ne bo kdo prisvojil njegove ideje in avtorstva, je preprosto srečen, da je realiziral svojo več kot dvajsetletno željo.

  

View Gallery 7 Photos