Delovni ritem Plesnega poletja/PP je na zaključni večerni produkciji v soboto, 24. avgusta doživel svojo gibalno kulminacijo s plesom zasvojene mladosti. Veliko tečajnikov se je kontinuirano pretakalo iz delavnice v delavnico ne glede na plesne zvrsti, pa čeprav tudi klasične baletne in celo na račun kosil, ki so jih posebej čakala ob želenem in zasluženem odmoru ne oziraje se na uro, kajti plesna vadba je kontinuirano tekla od devetih zjutraj pa še po sedmi uri zvečer.
Ni kar tako, ko v sodobnih ritmih in v impulzih vročekrvne mladostne energije zapleše na odru več kot sto tečajnikov. Zaključni dogodek je stekel v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba, in to na veliko razočaranje organizatorjev. Ti so namreč že zakoličili prostor pred renesančnim gradom Kromberk iz 17. stoletja, tudi avtobusni prevoz je čakal v pripravljenosti, pa kaj ko so napovedi teh vremensko nestabilnih dni tako v bližnji Italiji kot v Sloveniji in povrh še nič dobrega obetajoči temni oblaki napovedovali obilno deževje prav na večer produkcije, na koncu koncev pa dežja ni bilo …
Predstava se je začela z baletnim programom začetne in nadaljevalne skupine, ki jo je vodil baletni solist SNG Opere in baleta Ljubljana Lukas Zuschlag. Vadba baleta je potekala v prvih jutranjih urah ob prijetnih zvokih klasičnih mojstrov, no, za nastop pa je Lukas priredil prijetno presenečenje in je že zadnje vaje oblikoval v zvokih popularnejših ritmov ter glasbe. Baletni nastop se je simpatično pretakal v predstavitvi estetike kratkih klasičnih etud in se skladno prelival med posameznimi skupinami. Lukas Zuschlag je zaupal, da uživa v vlogi pedagoga, baletno klasiko pa želi čim bolj privlačno približati mladim, kajti zaveda se, da so vaje težavne in dolgočasne, mladi pa si želijo predvsem plesati. In tokrat mu je to prav uspelo, saj so njegove tečajnice vidno uživale v danih postavitvah in izvedbah baletne estetike. Lukas je še veselo pripomnil, da se je našel v vlogi ustvarjalca in koreografa, predvsem pa prav rad pleše. Ravno zavoljo plesno baletne raznovrstnosti ga privlači repertoar ljubljanskega baleta, ki ponuja sodobne in klasične plesne trende in mu nudi možnosti lastnih koreografskih izzivov. Tudi sicer uživa v Ljubljani, v tem lepem mestu, kot pravi, ki pa ni prav daleč od njegovega rodnega Celovca, kjer je zaključil svoje baletno šolanje v privatni baletni šoli Ljubljančana Marjana Krulanovića. In kjer je že kot dveletni otrok v družini zasvojeni z nogometom najraje plesal s svojo mamo ter občudoval starejšo sestrično, ki je že obhajala baletno šolo, kamor se je tudi sam napotil. Najin pogovor med odmorom se je dotaknil tudi koreografov; svoje priznanje je dal Edwardu Clugu, s katerim je sodeloval v baletu Arhitektura tišine, in Youriju Vamosu, koreografu, ki v plesu baletne klasike tako enostavno in jasno pripoveduje dramsko zgodbo. V njegovi baletni karieri pa posebno mesto zavzema gospa Darinka Lavrič Simčič, ki ga je kot umetniška vodja ljubljanskega baleta in to takoj po zaključku baletnega šolanja povabila v ljubljanski baletni ansambel ter mu zaupala solistično vlogo Romea v Vamosovem baletu Romeo in Julija.
Za plesno sodobnost je na PP poskrbela plesalka, pedagoginja in koreografinja, slovenska Tržačanka Daša Grgič, pedagog in koreograf Čeh Jirji Pokorny pa za moderno plesno verzijo zahtevnejših prijemov. Daša sodobni ples poučuje v Trstu, Vrtojbi, Šempetru in Novi Gorici, kjer tudi ustvarja z drugimi umetniki, koreografira in nastopa tudi v avtorskih performansih. Daša se je med pedagoškimi odmori poglobljeno pripravljala na svoj zmagovalni nastop v Tanztheatru Düsseldorf, ki ji je po izboru gledalcev spletne strani Side by Side prinesel spletno zmago in bo v prvi polovici septembra premierno uprizorjen v Düsseldorfu. Za zaključek PP je Daša izoblikovala razgibano prostorsko kompozicijo, ko tečajniki v zamikih in zdrsih gradijo vrste, ob dvigih in premetavkah pa se v skladu plesne in glasbene kompozicije dvigajo te grupirajo v plesne duete okroglih prepletov rok in objemov prijateljskega sožitja in podpore.
Jirji Pokorny je bil še pred kratkim član profesionalne plesne skupine Nizozemskega plesnega teatra/NDT, tistega, ki je zaslovel v koreografijah genialnega Jiríja Kyliána, in smo imeli srečo, da smo njihovim predstavam lahko sledili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. Jirí Kylián je zapustil svoje življenjsko delo – NDT ter se upokojil in zasnoval Kylián Foundation. Pokorny pa se je NDT skupini pridružil po zaključku svojega šolanja na Nacionalnem praškem konservatoriju – najprej kot član njihove mladinske skupine, kjer so lahko ustvarjali tudi krajše avtorske plesne performnse, pozneje pa bil povabljen še v prvo skupino NDT. Na eni teh ustvarjalnih delavnic NDT se je srečal z Michalom Rynio in je na tako njegovo povabilo prispel v Šempeter. Tu mu je prav všeč in je ob Dašini gostoljubni gesti uspel priti tudi do obale bistre Soče. Trenutno je svobodni ustvarjalec, plesalec in gostujoči umetnik, želel si je sprememb in novih izzivov, zato tudi začenja svojo samostojno ustvarjalno pot. Za zaključek je s svojimi tečajniki izoblikoval plesno kompozicijo, ki je zaobjemala čas in koncentracijo, trenutke, ko se gib zaustavi in telo miruje, ko se ob hitrostnih spremembah dogajajo izolacije; bilo je zanimivo, doživeto, zahtevno ter drugačno, predvsem pa poučna izkušnja za mlade plesalce.
Plesni par in zaročenca Nastja Bremec & Michal Rynia sta ustvarjala z množico vročekrvne mladine v svojem izvornem plesnem kontekstu moderne fuzije plesnih tehnik, ki sta jih tudi sama prakticirala v času svoje učne mladosti in v času poznejših plesnih študij ter v plesnih skupinah v Rotterdamu. Danes kot M&N Dance Company in v svojem novem plesnem studiu v Novi Gorici osvajata ter spodbujata mlade plesalce. Njuna plesna kompozicija je stekla v vzdušju raznovrstne gibalne dinamike, dodatno oplemenitene z glasbenim nastopom v živo in avtorsko pesmijo njune učenke Mare Rogelje.
Potem je sledil boom hip-hopa znanih svetovnih imen te zvrsti, ki so v Šempeter prišli po izbiri in na povabilo Michala in Nastje. Za najmlajše je živahno poskrbel hip-hop plesalec in učitelj mariborske plesne šole Zapleši.si Domen Žugelj, osvajal pa trio Quick Crew in zasvojila Japonka Koharu Sugawara. Norveško skupino Quick Crew se najde na vrhu svetovnih strani hip-hopa, kar je povsem razumljivo, ko pa osvajajo vse mogoče mednarodne kupe in finala TV serij norveških talentov. V Šempeter so prileteli iz Ukrajine, v četrtek ob petih zjutraj pa že jadrali na Brnik in odleteli v Pariz na zaključno predstavitev zmagovalcev evropskih naj talentov; v soboto se ponovno znašli v Šempetru, da bi lahko svoje tečajnike čim bolje pripravili na zaključno predstavitev. Skupino sestavljajo dvojčka arabskih korenin Suleman in Bilal Malik ter njun otroški prijatelj tajvanskega porekla Nasir Sirikhan. Skupina je bila ustavljena leta 2007, od leta 2010 imajo lasetn Studio QuickStyle, skupini se je pridružil in z njo tudi zmagoval še Kim Daniel Erikson. Za njihovo promocijo in produkcijo skrbi starejši od bratov dvojčkov, menedžer Ibrar Malik. Nastopi skupine se vrstijo v tolikšni meri, da so v enem letu le kak dan obstali doma, zato načrtujejo v prihodnji petletki zasnovati lastno gledališče, dvojčka pa tudi lastni družini ter se končno ustaliti doma. Njihov hip-hop je specifičen, ne le utrip hitrostnih izolacij, ampak tudi ponotranjenih globin, ko telo v trenutku zastoja lahko svobodno zadiha in vzvalovi, gradijo ga na glasbo diskografske hiše Sony Music in ne na specifiki reparskih trendov.
Japonka Koharu Sugawara se še bolj poglablja v nenadne in nepričakovane izolacije telesnih vzgibov, včasih se zdi, kot da se prebija skozi nevidni medij, ki gib zamrzne in ga premakne v neko drugo sfero. Hiphoperski nastopi so zanetili ogenj navdušenja, ko pa so nastopili še učitelj,i pa temu ni bilokonca.
Tečajniki in učitelji so dva večera prej navdušili in privabljali krajane Šempetra na plan tudi s plesno povorko Šempeter pleše, ki že četrto leto teče ob zvokih popularnih ritmov in razgibanemu poplesavanju od Biotehniške šole do romantičnega trga poimenovanega po literatu Ivanu Robu (1908-1943), in mestnega središča pred obnovljeno Župnijsko cerkvijo arhitekta Maksa Fabianija (1865-1926).
Ob tolikšni plesni vnemi šempetrskega PP bo čas po 24. avgustu, tako za organizatorje kot plesalce, dobrodošel nujni predah za mirnejše novo šolsko in plesno leto.
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.