61. Ljubljana Festival. Med glasbenimi zvrstmi več baletno-plesnih predstav

Letošnji 61. Ljubljana Festival bo na široko odprl svoja umetniška vrata s predvajanjem otvoritvenega koncerta sodobnosti in klasične glasbe, z glasbeno-vizualnim performansom ARS ELectronca, ki se bo zgodil zvečer 27. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Obljubljajo se pri nas še ne videni vizualni učinki v izvedbi Ars Electronica, z  orkestrom Purpur in Akademskim zborom Ivana Gorana Kovačića, pod taktirko dirigenta Ivana Repušića ter solisti TBA. V letu posvečenemu 200-letnici rojstva skladatelja Richarda Wagnerja se poleg skladateljevega Preludija k III. dejanju opere Lohengrin izvaja še A. Brucknerjeva hvalnica stvarniku Te Deum in Uvertura 1812 P. I. Čajkovskega.
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, tudi sam aktiven glasbenik, klarinetist, menedžer in predsednik Evropskega združenja festivalov vabi na ogled letošnjega 61. Ljubljana Festivala, ki, kot pravi, prinaša izbor najboljšega iz domačih in mednarodnih kulturno- umetniških odrov in je ob podpori zvestih sponzorjev, podpornikov in Mestne občine Ljubljana lahko dostopen vsem, kajti izjemna ustvarjalnost izjemnih umetnikov je lahko resnično središče poletnih doživetij.

Lahko bi dejali, da se je začetek poletnega ljubljanskega in festivalskega vzdušja že pričelo s Festivalom junij 2013 kateremu Ljubljana Festival nudi podporo pri tehnični izvedbi in je okupiral Ljubljano v času od 7. do 21. junija z žanrsko raznovrstnim in bogatim programom, prav za vse generacije je bilo veliko zanimivega. Začel se je z umetniško uspešnico Baleta Maribor Tango v koreografiji Edwarda Cluga in v enkratni izvedbi plesalcev SNG Opere in baleta Maribor, zaključil pa na dan solsticija 21. junija, tako kot se je dogajalo tudi v ostalih 340 mestih po svetu, ki so slavila praznik glasbe, ko se je igralo, pelo in plesalo na različnih mestnih trgih. Zaključek festivala je zaznamoval družbeno osenčen glasbeni performans Gremo vsi v produkciji in v režiji Mareta Bulca. Te junijske dni so se predvajale številne izvrstne plesne predstave, ki so zapolnile prizorišče pred odrom, pa čeprav je nekaj dni in večerov močno deževalo, še posebej na dan odprtja. Ljubljančane so vidno  in slišno navduševale predstave: baletna predstava za otroke Picko in Packo, SNG opera in balet Ljubljana; Gala Dance Show v izvedbi plesnih prvakov in v produkciji PZS; Razpotja Kjara´s Dance Project v koreografiji Kjare Starič, Korak v dvoje po Pii in Pinu / Gregor Luštek&Rosana Hribar v produkciji Anton Podbevšek Teatra.

Plesne predstave se bodo v Ljubljani vrstile še dva poletna meseca in se zaključile septembra z uradnim festivalskim zaključkom. Na  programu je kot prva napovedana baletna predstava Romeo in Julija SNG Opere in baleta Maribor, in to že 1. julija na odru romantičnih ljubljanskih Križank. Predstava je nastala po konceptu in v koreografiji Valentine Turcu, koreografinje in solistke Baleta Maribor, in seveda na  glasbo Sergeja Prokofijeva. Koreografinja Turcujeva snuje znan balet po Shakespearovem besedilu, v stilu baletne lirike pa opeva lepote mladostne ljubezni in bridkosti bolečine. Ples v odličnosti izvedbe baletnega ansambla iz Maribora je dinamičen, čuten in hkrati brutalen, tudi oprijemljivo strasten ter lirično poetičen. Orkestru Slovenske filharmonije bo dirigiral Mladen Tarbuk.

Naslednji dan, to je v torek, 2. julija, bo na odru Križank gostoval Beloruski državni plesni ansambel Haroški. Ansambel Haroški je že razvnel avditorij Križank (5. julija 2011), tokrat  pa se bo predstavil s skupino Aura in opiral na glasbo XVI. in XVII. stoletja.

Že tretjič pa Križanke gostijo znani baletni ansambel Béjart balet iz Lozane, ki ga je ustanovil koreografski mojster Maurice Béjart ter ga še za časa življenja predal svojemu plesalcu in solistu Gilu Romanu, ki kot umetniški vodja ansambla skrbi za Béjartovo koreografsko zapuščino.  Na baletnem večeru napovedujejo izvedbo štirih mojstrovih koreografij: Bhakti III, na tradicionalno indijsko glasbo; Etuda za damo s kamelijami, glasba Frederic Chopin in Francesko Cliea; Tam kjer so ptiči, na besedilo Chen Sheng Laia in na originalno skladbo Citypercussiona, odlomek  preludija k Wagnerjevemu Parsifalu, zaključil pa se bo z delom Brel in Barbara na glasbo Jacquesa Brela in Barbare.

Španska plesalka María Pagés bo za vse ljubitelje plesne vročice flamenko pravo doživetje, je odlična plesalka flamenka in znano umetniško ime Španije, častna pokroviteljica njenega nastopa je veleposlanica Španije Anunciada Fernández de Córdova. Večer flamenka in poezije se bo zgodil 18. julija v Križankah.

Leta uporništva in novodobne svobode so se zgodila v ZDA v 50-ih letih preteklega stoletja, s premiero muzikala Briljantina leta 1972, ki do danes velja za najbolj obiskan muzikal vseh časov pa so se vtisnila tudi na odrsko sceno. Muzikal Briljantina v produkciji Branowski, West End London bo tri dni gostoval na odru Križank, in to v času od 19. do 22. avgusta. Glasbo in besedilo sta ustvarila Jim Jacobs in Warren Casey, koreografija in režija pa je delo Mykal Randa.

61.Ljubljana Festival se bo končal, tako kot se je začel – z baletno uprizoritvijo, le da bo na odru Križank tokrat kraljeval najprestižnejši ruski koreograf in režiser baletov Boris Eifman s koreografijo Bratje Karamazovi v izvedbi Akademskega državnega baleta Boris Eifman iz Sankt Petersburga in po literarnem delu ter predlogi ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Za svojo baletno uprizoritev tega velikega ruskega dela pa je Eifman dejal, da je njegova najboljša stvaritev. Pred dvema letoma je Eifman več kot navdušil s svojo fuzijo klasičnega baleta in moderne gibalne izpovedi Don Kihot ali fantazija norca.

Ljubljana Festival v svoji 61. ediciji prinaša slovenski prestolnici in ljubiteljem plesne umetnosti kar šest različnih baletnih, plesnih dogodkov, tudi tako nekako se ciklično na dve leti izmenjuje čas, ko nastopi v množici glasbenih zvrsti tudi več baletno-plesnih uprizoritev in se izmenjujejo operna in plesna dela. 

View Gallery 9 Photos