Anton Bogov

Ko stopim na oder, moram dati vse od sebe

Si pred velikim dogodkom, in sicer boš 4. septembra praznoval dvajset let umetniškega delovanja v Baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Se ti zdi to dolga ali kratka doba, če se ozreš nazaj?
To je dolga pot. Dvajset let profesionalnega dela, vsakodnevnih treningov in nešteto predstav, gostovanj, turnej … Mislim, da je to zadovoljivo dolga pot.

...
...


Kako pa bi se našim bralkam in bralcem predstavil v nekaj stavkih. Kot plesalec in kot oseba. Kdo si, Anton Bogov?
Sem Anton Bogov, rojen v Omsku v Sibiriji, nakar smo se preselili Alma-Ato v Kazahstan, nekdanjo republiko Sovjetske zveze, kjer sem začel svojo baletno pot, šolanje, ki sem ga tam tudi končal. Na začetku umetniške poti sem imel priliko živeti na Japonskem, nakar sem naključno prišel v Slovenijo in sem tu ostal do dandanes. Ne glede na to, da sem Rus, se počutim stoodstotnega Slovenca, ker sem tukaj našel svoj dom in se zaljubil v to prelepo deželo.

...
...


Mogoče se bo zdelo malo smešno, da te sprašujem o tvojih baletnih začetkih, a kljub temu – spomin je varljiv. Zaupaj nam, kako je balet oziroma ples prišel v tvoje življenje, kdo te je navdušil za balet in zakaj ravno balet?
Kot večina fantov sem tudi jaz bil zaljubljen v nogomet in ga treniral. Na baletno pot me je nedvomno napotila moja mama, bivša ritmična gimnastičarka, ki je najverjetneje pri meni opazila nadarjenost glede plesa. Eden od razlogov, zakaj sem pristal na baletno šolanje, so bile materine besede, da če bom dober, bom potoval po svetu, kar je bila od nekdaj moja želja. Vedeti je treba, da je to bilo še v času, ko smo živeli za železno zaveso.
Je bilo tvoje baletno izobraževanje polno odrekanj ali se spominjaš šolanja kot nekega lepega obdobja v svojem življenju?
Spomin na samo otroštvo je definitivno lep. Je bilo pa šolanje težko in zelo zahtevno, ker smo imeli sistem internata in bili od zore do mraka v baletni šoli. Odrekanje je del baletnega življenja, kot so tudi sanje postati pravi plesalec, ki te ženejo naprej in tako lažje premaguješ napore in vsakodnevna odrekanja.

...
...


Kako pa te je pot pripeljala do Maribora, kjer že brez težav komuniciraš s štajerskim naglasom? Koliko časa si že Mariborčan?
Do Maribora me je pripeljalo naključje: po izteku pogodbe na Japonskem, ki je nisem želel podaljšati – sem balkanska duša in japonska mentaliteta mi ni odgovarjala –, sem čez poletje iskal novo zaposlitev, ena izmed njih je bila v Sloveniji v Mariboru. Kot devetnajstletni fant niti nisem točno vedel, kje leži Slovenija, vedel sem, da je to ena izmed bivših republik Jugoslavije in da tam ni vojne – to je vendarle bilo leta 1994. Odločil sem se za pustolovščino in šel pogledat.

...
...


Imel si tudi nekaj privlačnih ponudb, da odplešeš v ljubljanski Balet pa v tujino in tam nadaljuješ kariero, pa se nekako nisi odločil. Maribor je in bo tvoja baza. Je res tako in zakaj se nisi odločil zamenjati okolja?
Res sem imel v svoji karieri kar nekaj zanimivih ponudb, od Bolšoj teatra do Metropolitana, ampak me je Slovenija navduševala s prednostmi, ki jih ima majhna, čista, lepa država – okolju in ljudem prijazna. V gledališču so mi omogočali umetniško izpopolnjevanje in rast, ker sem nedvomno to še potreboval, da postanem dober plesalec, po kriterijih, ki sem si jih zastavil že zelo zgodaj.
Ti mariborski Balet dopušča oziroma ti je dopuščal dovolj svobode pri tvojem nastopanju oziroma angažmajih tako na domačem kot tujih odrih?
Absolutno da, to je bil interni dogovor med mano in gledališčem, v Mariboru sem odplesal vse predstave iz svojega repertoarja; preostali čas pa sem lahko gostoval drugje, se udeleževal tekmovanj, kar je bilo za izpolnitev mojih umetniških želja nujno potrebno.

...
...


Kaj recimo najbolj pogrešaš doma in kaj bi si želel pripeljati na mariborski oder v smislu baletne kreacije, nastopajočih, mogoče sodelujočih pedagogov?
Ena izmed pomanjkljivosti ustvarjanja v majhnih državah in posledično tudi majhnih gledališčih, če nas primerjam z velikimi baletnimi ansambli, je ta, da si težko privoščimo zveneča koreografska imena in tudi izbor plesalcev je dosti manjši kot na primer v Londonu ali Moskvi. Ne glede na to mislim, da smo v dvajsetih letih ustvarili občuten napredek na področju baleta, na kar sem izjemno ponosen.

... (foto: Dragica Petrovič)
... (foto: Dragica Petrovič)


Mariborska publika te obožuje. Se tega zavedaš?
Seveda. Na splošno je v Mariboru zelo prijazno in razumevajoče občinstvo, tako je nam plesalcem na odru veliko lažje.
Kaj ti sploh pomeni publika? Jo čutiš, ko si na odru, komuniciraš z njo ali pa si v nekem svojem zanosu, ko se odpre zavesa?
Odgovor na prvo vprašanje je zelo preprost, publika mi pomeni VSE. Moja filozofija je, da ko stopim na oder, enostavno moram dati vse od sebe, pozabiti na vse morebitne nevšečnosti in težave … ker jih publika ne sme začutiti, v predstavi mora uživati. Vsako predstavo moram odplesati vsaj malenkost boljše kot predhodno.
Si še vedno radoveden plesalec ali se ti zdi, da te nihče več ne more presenetiti?
Ne vem, ali sem radoveden plesalec, ker se počasi začenjam zavedati, da se približuje zaključek kariere in mogoče se je zdaj radovednost že preselila na področje pedagoškega dela.

...
...


Kakšen je tvoj pogled na slovensko in mednarodno baletno & plesno sceno v plesnem in koreografskem smislu? Kje smo mi v primerjavi s svetom?
Iskreno povedano se slovenska baletna šola ne uvršča med svetovno elito. So druge plesne panoge, ki so v Sloveniji bolj razvite, na primer standardni in latinskoameriški plesi. Imam pa občutek, da še vedno napredujemo. Želel bi si, da bi napredovali še hitreje. Ker moraš danes iti v korak s časom v vseh pogledih in na vseh področjih. Tu balet ni nobena izjema.
Kaj te pri baletu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje vsakodnevna umetniška rast, da vsak dan narediš nekaj novega tako zase kot za umetnost. Najbolj pa me žalosti neprofesionalen odnos do dela.

...
...


Nam zaupaš, kaj vse se bo dogajalo na velikem odru 4. septembra? Koga si povabil, kaj baletnega bomo videli?
Iskreno povedano je ta projekt že nekaj let nastajal v moji glavi ne ozirajoč se na mojo obletnico. Sam sem dosti hodil po svetu in sodeloval na podobnih prireditvah, in kolikor se spomnim, je bilo občinstvo vedno navdušeno. Pred mariborsko publiko sem si želel pripeljati plesalce svetovnega formata in se jim s tem oddolžiti za dolgoletno zvestobo, ker mislim, da si publika to zasluži.
Bo zate ta dogodek prelomnica v tvoji karieri ali nadaljuješ sezono kot vsako do zdaj?
Ne mislim, da je ta dogodek prelomnica zame, je pa ogromna izkušnja in odgovornost. Sicer bom sezono nadaljeval po programu.
Zelo si uspešen s svojo Baletno akademijo. Koliko imaš že "varovancev" in "varovank", ki bi želeli postati Anton ali Antonija Bogov, če se malo pošalim?
Sam menim, da smo šele na začetku poti in je še ne bi označil kot uspešno. Sem pa zadovoljen z dosedanjim razvojem akademije in tudi napredovanjem naših varovancev. Pravkar začenjamo četrto šolsko leto, imamo dvesto dvajset članov; menim, da je to za Maribor kar veliko, saj je v mestu poleg konservatorija še nekaj baletnih šol. Želim, da bi iz moje šole prišli kakovostni plesalci, ki bi po šolanju lahko nadaljevali umetniško kariero ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Glede na svetovno konkurenco je to zahteven zalogaj.

...
...


Zdi se, da zanimanje za balet narašča. Se strinjaš z mano? Če da, zakaj meniš, da je tako?
Ne vem natančno, kako je drugod po svetu, a menim, da v Mariboru zanimanje za balet narašča. To je posledica odmevnosti predstav, napredka na baletnem konservatoriju, kar posledično dviga zanimanje za balet.
Je bila pri tebi sploh kdaj opcija B v življenju, početi kaj drugega kot plesati?
Pri štirinajstih sem se dokončno odločil postati baletni plesalec. Tako druga opcija sploh ni prišla v poštev.

... Mont Blue kristali ...
... Mont Blue kristali ...


Kljub vsemu gledaš malo naprej, za starost, ko skoki ne bodo več tako visoki in obrati manj sigurni. Že nekaj časa zastopaš blagovno znamko Mont Bleu za kristale. Se imaš za spretnega in uspešnega podjetnika?
Definitivno ne. Če se malo pošalim, umetniško dušo in podjetniško žilico težko daš skupaj. Res pa je, da zastopam podjetje Mont Bleu in imam lastno kolekcijo nakita s kristali Swarovski. To ni moja zamisel. To je naše družinsko podjetje, ki ga imata mama in brat v Pragi na Češkem, kjer živita. Jaz sem le razširil delovanje v Slovenijo.

...
...


Si še vedno zaljubljenec v nogomet, kajne? Navijaš za NK Maribor, predvidevam, kateri od tujih ti je pri srcu? Kako vlečeš vzporednice med nogometom in baletom?
Absolutno, to so moje neizpolnjene otroške sanje. Zdaj nogomet spremljam prek televizije, sicer si sam nekajkrat na leto, če mi to dovoljuje služba, privoščim kako tekmo (seveda amaterskega pomena). Sem iskren navijač Maribora. Zdi se mi, da so uspehi NK Maribor zelo pomembni za naše malo mesto. Drugače sem oboževalec Real Madrida. Oboje spada med fizično delo in na koncu se tako nogometna tekma kot tudi baletna predstava izvajata pred občinstvom v živo. Na splošno spoštujem vse športe na profesionalni ravni, ker za tem stoji ogromno dela in garanja.
Kje v Mariboru pa je tvoj najljubši kraj, kjer zbereš misli ali se recimo pregrešiš v jedači ali pijači?
V Mariboru se počutim domačega, zato posebnega kotička ne rabim iskati. Znajdem se vsepovsod.

... (foto: SNG Maribor)
... (foto: SNG Maribor)


Kdaj je Anton Bogov najbolj sproščen in kdaj najbolj zbran?
Za sproščenost ne bi vedel, najbolj zbran sem definitivno med predstavo.
Naštej tri ali pa - če jih imaš - pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, na nastopu ali pa tudi kar tako. Brez česa ne greš nikamor?
Večina baletnih plesalcev je vraževernih, imamo kak manjši ritual, nimam pa posebnih amuletov ali česa podobnega.
Ali kdajkoli obžaluješ, da česa nisi naredil oziroma bo še čas, da to storiš?
Obžalovati stvari iz preteklosti se mi zdi brez zveze. Moja želja je bila v karieri odplesati čim več predstav, kar mislim, da mi je delno uspelo. Ker pa perfekcija ne obstaja, bi zagotovo lahko odplesal še kakšno več.
Kateri je tvoj življenjski moto?
Zagotovo ga ima vsak izmed nas, a ker ne bi rad zvenel patetično ali osladno, bom raje modro molčal.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Preberi članek
Preberi članek
Podarjamo vstopnice za ogled Fobije skupine EnKnap v Križankah
V ponedeljek, 7. 9., ob 21.00 skupina EnKnap predstavlja najnovejšo predstavo Fobija
Matevž Česen pred novim izzivom
Del pedagoške ekipe Akademije za ples mi vsekakor predstavlja nov izziv in še eno drugačno izkušnjo na področju plesa, ki se jih vedno znova veselim, jih iščem in raziskujem ...
Preberi članek
Preberi članek
Čestitke Fariču za vztrajnost. Prihaja jubilejna, že deseta Front@
Mednarodni festival sodobnega plesa, ki se odvija vsako leto na skrajnem severovzhodu, v Murski Soboti, praznuje desetletnico obstoja.
Preberi članek
Preberi članek
Ujemi korak
Preberi članek
September 2015
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Želite biti trendovski? Po nasvet k modnemu guruju raperju Zlatku
Največji ljubitelj adidasa med slovenskimi glasbeniki se je ob odprtju prvega Sneakers stora pri nas spremenil v pravega modnega svetovalca
Zeleni smuti. Za spremembo v skledi.
Navdušeni boste nad smutijem, ki ga lahko pojeste z žlico
Preberi članek
Preberi članek