Kjara Starič Wurst

Stvari, ki so me najbolj osrečile, sem naredila zastonj

Koreografinja, plesalka in pedagoginja Kjara Starič Wurst je v teh dneh že na svoji novi življenjski lokaciji. To je Milano, kjer pripravlja nov projekt. Intervju z umetnico je še pred odhodom pripravila novinarka Petra Godeša.
Kjara Starič Wurst je plesna nomadka.
Kjara Starič Wurst je plesna nomadka.

Seliš se v Milano. Kakšne imaš tam načrte?
Nazaj grem v akcijo! Učila bom, koreografirala ... Nekaj sem že dogovorjena s tamkajšnjo zasedbo, zanima jih sodelovanje s Kjara´s Dance Project, Milano bodo tako obiskovali tudi moji plesalci. Dvakrat smo že bili v Italiji in je bil izjemno dober odziv. Včasih se mi zdi, da je v vsaki državi tako, več je vreden tuj umetnik, ki pride na gostovanje, kot domači ustvarjalci.
Razpotja v filmski priredbi in originalu ...
Razpotja v filmski priredbi in originalu ...

Zadnjo predstavo Razpotja ste ujeli tudi v urbani plesni film z istim imenom.
Tako je, film smo posneli v sodelovanju z Ambrosio, Vesno Zorman, Urošem Cotmanom in Ivom Houbenom. Ni šlo drugače, kot da se zberemo na kup, naredimo urnik za en teden in delamo brez prestanka. Zaenkrat smo film poslali le na en festival v Indijo, sedaj bomo šli zares v akcijo. Manjka nam manager! V Sloveniji ni tradicije, da bi umetnost promovirali. Kot umetnik nekaj ustvarjaš zato, da bi to videlo čim več ljudi, istočasno pa je to nek tabu, grdo je, če o tem preveč govoriš. Slovenska skromnost je lahko zelo destruktivna, hitro se pomeša z nadutostjo. Če želiš, da ljudje vidijo tvoje delo, ne pomeni, da misliš, da si najboljši.
... na odru.
... na odru.

V pripravi je tudi nova predstava v Ljubljani.
Premiera bo januarja 2015, pripravljamo jo v koprodukciji s Cankarjevim domom. Z naslovom "Kdo sem, kdo si?" bo govorila o identiteti, o vsem, kar mislimo, da smo. Če nekoga vprašaš, kdo si, bo povedal, kje živi, kateri avto vozi, kaj dela ... Če vse to odmaknemo, kdo smo potem? Ko prideš do te faze, da odkriješ, kaj je spodaj, ostalih stvari ne potrebuješ več. Bolj kot si v stiku sam s seboj, lažje vidiš, kaj je pomembno. Predstava bo triptih, ena koreografija bo moja, drugo bo ustvarila Rosana Hribar, ki jo zelo spoštujem, tretjo bo pripravil Lotem Regev, izraelski koreograf in moj dober prijatelj. Vsi bomo ustvarjali na isto temo, da bo tako za gledalce kot za plesalce zanimivo, na kakšen način se je bo vsak drugače lotil. Nekoč si želim, da bi Kjara´s Dance Project zrasla do te mere, da bi redno sodelovali z drugimi koreografi.
Če si torej Kjara´s Dance Project predstavljaš čez deset let, vidiš ogromno plesno institucijo?
Predvsem vidim nastopanje brez meja. Seveda si želim, da bi prišli do lažjih pogojev v smislu, da bi plesalci lahko živeli od plesa in se mu posvečali stoodstotno, da bi redno sodelovali z drugimi koreografi. Zdaj smo odvisni od prodanih kart, k sreči nas Cankarjev dom sprejema z odprtimi rokami. Svojim plesalcem vedno pravim, da bomo morda nekoč imeli idealne finančne in druge pogoje za ustvarjanje, ampak tako intenzivno bogato, kot je zdaj, ne bo nikoli več. Če delaš z nekim prepričanjem, da stvari res želiš spremeniti, vložiš vse, kar imaš. V človeški naravi je, da čez nekaj časa ne čutiš veš takšnega vznemirjenja ob delu, če si za to plačan. Ne vem, zakaj, ampak takšni smo, škoda. Nekje sem prebrala, da dejavnost izgubi vrednost v trenutku, ko zanjo prejmeš plačilo. Nočem, da se me razume narobe, seveda menim, da bi morali biti za svoje delo plačani, vseeno pa to ni pogoj, da ustvarjamo.
Compassion ...
Compassion ...

Predstave temeljijo na tvojih življenjskih izkušnjah. Kako poteka proces ustvarjanja, ko iz vsakdanjih občutkov ustvariš plesno koreografijo?
Vse izhaja iz tega, kaj v tistem trenutku premišljujem. Štiriindvajset ur na dan analiziram in razmišljam, kar je super, ker ob tem rastem kot oseba, a je vseeno precej naporno. Fino je, da imam ventil in lahko vse to usmerim v predstave. Zadnja, Razpotja, izhaja iz obdobja, ko sem se morala odločiti, kam v življenju želim. Vedno se mi je zdelo zanimivo, kako ljudje mislimo, da se bo življenje zgodilo kar samo, kot, da nimamo nobene besede pri tem. Naše odločitve so tiste, ki nas peljejo v določeno smer, ali boš ostal v službi in razmerju, ki ti ne prinaša zadovoljstva, ali boš zbral moči in odšel? Zakaj se pustimo ujeti v situacije, ki nam ne koristijo, čeprav to dobro vemo? Strah pred spremembo je toliko večji, raje znano trpimo, kot smo neznano srečni. V zadnjih dveh predstavah mi je z zgodbo pomagal Tomaž Letnar, saj je pri enourni predstavi nujno, da je smiselna, gledljiva. Rada izhajam iz človeških občutkov, predstavim enostavno idejo, ki je obenem tudi zelo težko in kompleksno vprašanje.
Morda gledalci na vaše predstave množično prihajajo ravno zato, ker v njih hitro najdejo sebe?
(Obotavljivo) Veliko predstav temelji na zelo zapletenih konceptih, ki jih gledalci na koncu enostavno ne razumejo. Obiskovalcev ne želim postavljati v vlogo, v kateri se počutijo neumne. Zakaj? Če želim prikazati svojo misel, jo želim narediti čimbolj razumljivo in ne v obliki zapletene sestavljanke. S tega stališča so moje predstave zelo enostavno podane, vsak pozna razpotja, odločitve, naj bodo velike ali majhne. Ti občutki so sami po sebi čisto dovolj kompleksni.
...
...

Kako s plesalci na vajah obvladate ves klobčič čustev, iz katerih izhajate?
Zares je zanimivo, kako smo si na nek način podobni, smo isti tip ljudi. Imamo zelo močne odnose znotraj skupine, če delaš toliko v globino, se pogovarjaš, kaj drugega sploh ni možno. Smo družina, že samo dejstvo, da nekdo verjame vanje, plesalcem vliva občutek zaupanja, jim daje polet. Vedno pravim, da smo skupaj zato, da si življenje lepšamo, ne otežimo. Ni problemov, ki izhajajo iz ega. Vsak med njimi je individualist, meni je to zelo všeč, zato jih tudi tako obravnavam. Ne želim imeti deset enakih klonov, pomembno mi je, da vsakega predstavim v njegovi najboljši luči. Tako tudi ni ljubosumja.
S kakšnim odnosom se lotevaš svojih projektov?
Res je možno narediti čisto vse, če se le odločiš, da boš to izpeljal. Če si umetnik, moraš ustvarjati za dušo. Takrat se ne ukvarjaš z vprašanjem, ali se bo stvar na koncu finančno izšla, kaj počno drugi, ali komu ideja ni všeč ... Greš in narediš. V ZDA je to nekaj običajnega, vsi tako delajo, nekaj ustvariš, nato iščeš podpornike. Tukaj je velikokrat obratno, najprej mora biti denar, da se kdo spravi k delu. Nihče ni kriv, da je tako, tako smo bili vzgojeni. Kar je važno, je to, da so ti časi minili, gotovosti ni več. Bistvo življenja je v tem, da počneš stvari, ki te osrečujejo. Sama ogromno delam, pa sem stvari, ki so me najbolj osrečile, naredila zastonj.
Plesalci so vedno inspiracija.
Plesalci so vedno inspiracija.

Deluješ zelo pogumno. Kako se spopadaš s strahom?
Kar vem in v kar sem prepričana, je to, kar si želim ustvariti. Ko se ideje lotim, se je lotim stoodstotno. Nimam problemov, da bi me bilo strah, se pa včasih težko spopadam s pritiski in odgovornostjo, ki sledijo. S svojim navdušenjem k projektom pritegnem ogromno ljudi, zato se počutim odgovorno tudi za njih. Nikoli ničesar ne obljubljam, ampak vseeno. Zelo hitro se odločim in grem v akcijo, potem se pa kdaj sprašujem, kaj mi je bilo tega treba?! Po premieri, ko je odziv pozitiven, plesalci so srečni, vsi smo srečni, pa spet vse "jovo na novo".
Koliko pomena v življenju pripisuješ svojim čustvom?
(Smeh) Ogromno! Vse pride na površje v obliki čustev, nimam nobenih blokad, vse pride ven iz središča, takšno, kakršno pač je. Mogoče se še najbolj zanašam na svoj instinkt, čeprav veliko premišljujem o čustvih. Največ premišljujem o čustvih! Ves čas berem knjige o psihologiji, zanima me, zakaj delujemo tako, kot delujemo. Zakaj smo na svetu, in če že smo, kaj lahko iz tega naredimo?
...
...

Si od vedno tako proaktivna in odločna?
Odkar vem zase, sem želela postati balerina. Moja mami pravi, da ne ve, od kje je to prišlo, ampak s tem sem bila kot majhna čisto obsedena. Na srednji baletni šoli mi je bilo tudi težko, saj nimam telesa, ki bi bil po naravi primeren za klasičen balet. To se je sicer kasneje izkazalo kot velika prednost, saj sem bila tako prisiljena v raziskovanje svojih zmožnosti, zato me je tudi potegnilo v sodobni ples. Zelo rada sem okoli posameznikov, ki so dobri v tem, kar počno. Ne predstavljajo mi grožnje, ampak sem srečna, da sem lahko z njimi. Opažam, da se ljudje radi zbirajo okrog mize in jamrajo, takrat se včasih počutim zelo samo. V začetku svojih dvajsetih let sem tudi sama to občutila, tukaj ni bilo plesnih priložnosti, ki sem jih želela, ni bilo dela. Bila sem v občutku, da se nič ne da. Enkrat sem klepetala s priznanim violinistom, pa je rekel: "Potem pa nekaj spremeni, naredi kaj, da boš lahko!" Če bi vsak na svojem področju poskusil vložiti malo več energije, pozitivnega odnosa, bi se marsikaj izboljšalo. Ni treba ves čas čakati na spremembe od zunaj.
...
...

Sama ne nastopaš več?
Razlog, zakaj sem začela s Kjara´s Dance Project, je bil ta, da so bili takrat v Sloveniji zelo slabi pogoji za plesalce, kot sem bila jaz. Nikoli se nisem zavestno odločila, da ne bom več plesala. Tako aktivno sem koreografirala in učila, da se je zgodilo naravno. Še vedno plešem, ko ustvarjam, na odru pa res ne. Svoji skupini se težko priključim kot plesalka, tega ne bi želela narediti, težko bi se jim posvetila dovolj. Morda bo prišel čas, ko bom kaj ustvarila tudi zase. V vlogi koreografa res zelo uživam, tudi pri delu s plesalci, neznansko rada iz njih dobim tisto, kar potem pokažejo na odru. V tem smislu nimam potrebe, da bi sebe postavljala v ospredje.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
  • Hali
  •   |   29.7.2014  |  
  • 4:33
  • Hey there! Quick question that's tloltay off topic. Do you know how to make your site mobile friendly? My blog looks weird when viewing from my iphone 4. I'm trying to find a theme or plugin that might be able to resolve this problem. If you have any suggestions, please share. Thanks! http://jxwwgqv.com [url=http://exikbnt.com]exikbnt[/url] [link=http://zzmzaz.com]zzmzaz[/link]
  • Rohit
  •   |   26.7.2014  |  
  • 19:45
  • we prefer to honor a lot of other ieernntt web pages around the web, even though they aren’t linked to us, by linking to them. Underneath are some webpages worth checking out
  • Bocah
  •   |   25.7.2014  |  
  • 4:33
  • we like to honor a lot of other web internet sites aunrod the internet, even though they aren’t linked to us, by linking to them. Beneath are some webpages really worth checking out http://drmnmzknd.com [url=http://oeuwbqsy.com]oeuwbqsy[/url] [link=http://swkklyjfvjo.com]swkklyjfvjo[/link]
  • Marcelo
  •   |   23.7.2014  |  
  • 3:29
  • It's always a relief when someone with obvious exirptese answers. Thanks!
  • Bubby
  •   |   14.7.2014  |  
  • 19:39
  • So excited I found this article as it made things much quikrec!
  • plesavka
  •   |   4.7.2014  |  
  • 8:23
  • Kjara Starič je ena odličnih koreografinj z glavo! Kar tako naprej!!!
  • Preberi članek
    Preberi članek
    Predstava De-set odpade. Plesalec Michal Rynia − zlom desetega rebra!
    Za 16. oktober napovedana premiera MN Dance Company se prestavi!
    Paraplesalci na mednarodnem tekmovanju na Poljskem uspešni!
    Minuli vikend je na Poljskem potekalo mednarodno tekmovanje v plesih na vozičku. Trije pari ...
    Preberi članek
    Preberi članek
    Ujemi korak
    Preberi članek
    Oktober 2019
    1
    2
    3
    4
    5
    6
    7
    8
    9
    10
    11
    12
    13
    14
    15
    16
    17
    18
    19
    20
    21
    22
    23
    24
    25
    26
    27
    28
    29
    30
    31
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Jorge Bucay. Nihče ne more narediti zate, kar lahko sam narediš zase
    Svetovno znani argentinski psihoterapevt in pisatelj po sedmih letih spet v Ljubljani; in navdušil z zgodbami, ki so ga naučile živeti
    Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
    Brez napora v nov dan z mojim receptom
    Preberi članek
    Preberi članek