B-Girl Tamala

Ženske se ne bi smele približevati moški podobi bboya

Tvoje pravo ime je Katarina Shoaib. Nam zaupaš nekaj začetkov svoje plesni poti, in seveda nekaj o priimku, ki je zanimiv?
Priimek je arabski, oče je namreč iz Egipta. Vedno sem bila poskočen in športen tip človeka, prav tako sem imela rada glasbo. Moja mama je to opazila in me takrat vpisala v plesno šolo, kjer sem začela trenirati akrobatski rock’n’roll.
...
...

Koliko časa že plešeš in kdo te je navdušil za breakdance, če je to samo breakdance ali je še kaj drugega?

Nad breakom oz. bboyingom sem se navdušila pred 13 leti, ko sem bila pri rock’n’rollu že več mesecev brez partnerja. Kadar smo zaključili s klasi, so za nami imeli treninge bboyi. Takrat ga mogoče še nisem videla kot ples in kot ga vidim danes. Predvsem me je privlačilo dejstvo, da nisem potrebovala partnerja ali ekipe in da sem lahko takoj začela, čeprav “sredi sezone”.
Na žalost, približno med srednjo šolo, skoraj pet let nisem trenirala. Sedaj sem zopet aktivna od leta 2010, seveda pa se je ekipa in scena v tem času PRECEJ spremenila.
Nam lahko razložiš svoj "nic name"? Si ga ti izbrala oz. oblikovala ali kdo drug, in kaj pomeni B-Girl Tamala?
Kar se zgodovine tiče, so precej deljena mnenja ali B-Girl pomeni “Bronx-girl” ali “break-girl”. Korenine "bboyinga" segajo v Bronx, ples se pa razlikuje od vseh ostalih, ker so njegova glasbena osnova "break beati". Meni naziv Bgirl pomeni, da razumem zgodovino in izvor "bboyinga", plešem s srcem in spoštujem ter širim mentaliteto hip-hop kulture. Kdor me je spoznal, mu je nadimek Tamala precej samoumeven. Sicer pa res izvira že iz mojega otroštva, saj sem bila velikokrat najmanjša ter povrh najmlajša v družbi, kjerkoli sem bila. Ker sem začela trenirati s fanti, ki so bili precej starejši od mene, se je to takoj prijelo. Nikoli ni bilo izrečeno v žaljivem ali slabšalnem tonu – ravno obratno, zato sem se hitro privadila.
...
...

Ali se ženski plesni break razlikuje od moškega, in če ja, po čem?

Tako kot v vsakdanjem življenju je lahko razlika med moškim in žensko zelo očitna, lahko pa je minimalna. Moje osebno mnenje je, da se ženske ne bi smele tako zelo približevati moški podobi "bboya". Atributi, ki jih imamo punce, so mogoče: lažje razumevanje tehnike – predvsem zato, ker se ne moremo vedno zanašati na moč tako kot fantje, relativno dobra fleksibilnost, raba bokov ... v končni fazi, gre predvsem za sposobnost izražanja z gibi in koraki – s tem pa imajo lahko problem tako moški kot ženske.
Kako bi opisala svoj plesni stil, če sploh lahko?
Name so ogromno vplivali "bboyi" in njihova moška podoba! Sploh pa v časih, ko se je še zelo malo plesalo. Ko sem začela trenirati, ni bilo veliko punc, prav tako tudi posnetkov na internetu (ki jih tudi sicer ne gledam pogosto). Zato lahko rečem, da so moj plesni stil konkretno zaznamovali "powermovei" in "freezi". Številni izleti v tujino ter "bboyi", s katerimi treniram zadnja štiri leta, so mi "bboying" prvič predstavili kot ples. Tu ne gre zanemariti tudi dobrih DJ-ev! Vse to mi zdaj omogoča lažje izražanje. Lahko rečem, da sem si lastno podobo že oblikovala, razvijanje mojega plesnega stila pa upam, da se (tako kot razvoj moje osebnosti) nikoli ne konča.
Kaj je tvoja značilnost, imaš kakšen gib, ki je mogoče samo tvoj?
Skoraj prepričana sem, da bi nekdo, ki me pozna, mogoče takoj povedal kakšno mojo signaturo ali pa gib, ki ga (pre)večkrat naredim. Mislim pa, da smo plesalci umetniki in prav zaradi tega, bi vsak moral delati na svoji individualnosti. S tem mislim, da me lahko kdo vidi plesati na daleč, pa bodo vedeli, da sem to jaz zaradi mojega stila plesanja in ne samo zaradi enega giba. Res pa je, kot sem že omenila, da imam rada "powermove" in jih poskušam na svoj način integrirati v ples.
...
...

Si koreografijo delaš sama oz. kdo je tvoj koreograf?

Koreografij nikoli ne delam oz. sestavljam. Zdi se mi zelo zamudno, nekoristno in nepotrebno ponavljati dobesedno enake korake na eno skladbo oz. miks. Omejuje razvoj (plesne) osebnosti. Kakšen plesalec pa si, če se znaš premikat samo na eno vrsto glasbe in samo s koraki, ki te jih je nekdo drug naučil? Pri plesalcih, ki so navajeni delati koreografije in nato pridejo na trening breaka, opažam zelo veliko pomanjkanje samozavesti in individualnosti – dejansko so prepričani, da znajo samo to, kar jim "koreograf" pokaže.
Če pride do situacije, kadar moram z ekipo ali pa še z eno osebo sestaviti neko skupno kombinacijo, so vedno dobrodošle ideje vseh. Potrebno pa je ohraniti pristnost, zato skupne kombinacije, ki jih odplešem, nastanejo vedno v dobrem duhu – tako si jih tudi ni težko zapomniti. Če ne gre za nek skrbno načrtovan nastop, moraš znati tudi skupne kombinacije odplesati na katerokoli glasbo.
Nisi del IDO (Mednarodna plesna zveza) tekmovanj, ampak tekmuješ na tekmah, ki so izven tega. Nam lahko malo opišeš, kje vse tekmuješ, kakšni so tvoji uspehi, na katere si najbolj ponosna?
Nisem del IDO tekmovanj in najverjetneje nikoli več ne bom. Kategorija, ki se imenuje "breakdance", ima preprosto premalo skupnega z "bboyingom". Sem neuspešno poskušala. No, tudi obraten problem je prisoten v Sloveniji; državni oz. svetovni prvak preprosto ne more biti uspešen že na lokalnem "bboy" dogodku, kaj šele v tujini. Z največjim veseljem in s srcem podpiram slovenske "bboy" ter "bgirl evente". Ker pa se vedno išče znanje in raznolikost, si rada hodim v tujino širit obzorje. V zadnjih štirih letih sem sodelovala na dogodkih na Slovaškem, Češkem, v Avstriji, Belgiji, Franciji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Romuniji. Prihodnji teden pa odhajamo na Finsko ter Norveško. S tem sem zajela ne le tekmovanja (battle-e), ampak tudi "JAM-e" ter treninge. Tekmujem s "crewjem", sama ali v paru. Dobila pa sem tudi že povabila za sojenje. Vedno več se pojavlja tudi "all b-girl" kategorij in celo dogodkov. V Sloveniji je bil 8. marca 2014 prvi takšen event s poudarkom na dekletih, "Bgirls Do It Better with Zala na Urban Roofu". V imenu društva GOR sem pomagala pri organizaciji in to smatram za enega mojih večjih dosežkov. Na svoje uvrstitve in zmage sem ponosna, kadar sem zadovoljna s svojim nastopom. To pomeni, da dam vse od sebe in da sem hkrati kolikor se da sproščena ter prepuščena glasbi v tistem trenutku. Najbolj uživam na manjših "lokalnih" eventih po različnih državah, sem pa bila deležna dobrih uvrstitev tudi na večjih (tudi mednarodnih) festivalih in dogodkih, kot so The Notorius IBE, Outbreak Europe, The JAMesis, Rockin Champs, RedBull BC ONE ...
...
...

Tekma ali "battle"? Kaj je bolj privlačno?

Hm ... Na tekmovanjih se vedno "battla". To je preprosto del "bboying" kulture in tako se določi zmagovalca. Drugačnih tekem ne poznam. Hodim pa rada na "jame", kjer ni načrtovanih "battleov", ampak "cyphri" in druženje. Premalokrat sem doživela "battle v cyphru" ..,tukaj predvsem spontanost pripomore k užitku. 
Kateri pa so pedagogi, ki so zaznamovali tvoj stil, oz. da vprašam kar tako - ali imaš svoje plesne idole?
Pedagoga zares nikoli nisem imela. Večina moje generacije je samoukov. Da sem se navdušila nad breakanjem in da so mi bili omogočeni brezplačni treningi, je zaslužen (tudi bivši plesalec akrobatskega rock’n’rolla) Damir Lazić. Vedno me je vzel s seboj na vsak trening, tekmovanje in celo prvi izlet v tujino v povezavi z breakom, kot svojo varovanko. Smešna zgodba sicer ... Zapomnila sem si davno viden grafit: “Idoli omejujejo človeka” in moje mnenje je, da mogoče ni dobro stremeti po nekem idolu in si postaviti mejo, koliko si lahko dober. Ves čas pa spoznavam nove ljudi, ki me motivirajo ter spodbujajo mojo individualnost. Ljudje, ki me obkrožajo, pa so najbolj zaslužni za moje uspehe in motivacijo.
Ali se kje izobražuješ; če da, kje?
Poleg vsega naštetega se včasih udeležujem tudi "workshopov" tistih plesalcev, katerih stil mi je všeč, in vedno odnesem kakšen koristen nasvet, ki ga tudi rade volje predam naprej.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje?
Mogoče je svoboda sicer generičen in pogost odgovor, kar se same izvedbe tiče, ampak to drži tudi pri meni. Sicer pa "bboying" in hip-hop kultura omogočata nova poznanstva ter enotnost, mir in ljubezen, ki se širi med predstavniki. To mene privede k sreči in zabavi.
Kaj počneš poleg plesa?
Trenutno se poleg breaka osredotočam na zaključek študija kemijskega inženirstva. Prav tako rada učim mlajše generacije (poučujem tudi v plesni šoli Urška), pred dobrim mescem pa sem začela z organiziranjem odprtih treningov za dekleta v prostorih tovarne ROG. Sem so vabljena prav vsa dekleta, ki že breakajo, in tista, ki bi rada začela.
Imaš fanta, ki je tudi plesalec. Kako gleda na tvojo plesno aktivnost?
Moj fant tudi breaka, tako da imam njegovo popolno podporo. Najverjetneje je trenutno prav on moja največja inspiracija.
...
...

Kaj zate pomeni druženje v Urban Roofu?

Odprti treningi ob petkih so dobra prilika, da pridejo plesalci iz različnih "crewev" in krajev na eno mesto, kar zna biti poučno in zabavno hkrati.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke ali je to samo ples?
Ker ne živim s starši, rada prosti čas namenim družini. Ob lepem vremenu mi izlet ali vsaj sprehod ne uideta. Sicer pa se res letos veliko več posvečam plesu v prostem času kot prejšnja leta.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Delaj v življenju tisto, kar te veseli, druge prilike ne boš dobil.
Ali si ogledaš tudi kakšno plesno predstavo, ki sodi na področje baleta, sodobnega plesa ali mjuzikla?
Nazadnje sem nekaj baletnih vložkov videla v opereti Netopir – to je klasika, ob kateri bom vedno navdušena. Sicer pa sem bila tudi na nekaj predstavah plesalcev EnKnapGroup v Španskih borcih. Nazadnje sem si ogledala njihov dvojni avtorski večer (What remains in What happens when you touch it) in bila navdušena.
Je lahko breakdance povezan tudi z zdravim načinom življenja, če da, kako?
Se mi zdi, da je vsak ples. Pomaga ohranjat vitalnost in dobro voljo.  
Ali paziš na prehrano in kako pomembno je, da piješ dovolj vode?
Velikokrat jem doma skuhan obrok. Moram priznati, da se sicer z jedilnikom in količino hrane niti malo ne obremenjujem, sem se pa z leti naučila poslušati svoje telo in se temu primerno prilagajam. Voda je moja najljubša pijača, ki mi da še največ energije zato: Za "bgirl event", ki ga je sponzorirala Zala, ji še nisem utegnila reči hvala.
...
...
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Preberi članek
Preberi članek
Predstava De-set odpade. Plesalec Michal Rynia − zlom desetega rebra!
Za 16. oktober napovedana premiera MN Dance Company se prestavi!
Paraplesalci na mednarodnem tekmovanju na Poljskem uspešni!
Minuli vikend je na Poljskem potekalo mednarodno tekmovanje v plesih na vozičku. Trije pari ...
Preberi članek
Preberi članek
Ujemi korak
Preberi članek
Oktober 2019
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Jorge Bucay. Nihče ne more narediti zate, kar lahko sam narediš zase
Svetovno znani argentinski psihoterapevt in pisatelj po sedmih letih spet v Ljubljani; in navdušil z zgodbami, ki so ga naučile živeti
Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
Brez napora v nov dan z mojim receptom
Preberi članek
Preberi članek