Čedad, 24.07.2017 | Daliborka Podboj

Digitalna umetnost in ples na festivalu Mittelfest

Ples v izložbah, ples na odrih; različni scenski pristopi
Le Mouvement Air (foto: Mittelfest/Phocus Agency)
Le Mouvement Air (foto: Mittelfest/Phocus Agency)

Sreda, 18. julija, je bila na festivalski sceni Mittelfest kar namenjena plesni sceni, ko so že popoldan ob 17. uri v središču mesta na Corso G. Mazzini, v ulici, zaprti za promet, organizirali plesno popoldne Danza nelle vetrine, ples v izložbah butikov z etiketo 'saldi' in oznako popustov v odstotkih. Polurni plesni program so oblikovale tri kratke domiselno zasnovane plesne miniature mlade plesne generacije italijanskih plesalcev, ki izhajajo iz bližnjih plesnih šol. Gledalcev ni manjkalo, po okoli tri- do štiriminutni uprizoritvi z glasbo in v tišini so se ti po ulici premikali od ene do druge in tretje vitrine, ki so bile predhodno označene z vizitko Mittelfest; program se je ponavljal okoli pol ure. 

Danza Vetrine ...
Danza Vetrine ...


V prvi vitrini je bilo na tleh razprostrto, tudi nekoliko dvignjeno, temno rdeče pregrinjalo. V zabavnem sosledju odkrivanja odeje in skritih pogledov so izpod odeje pogledali najprej trije pari stopal, ki so se v taktu glasbe sukali na levo-desno pa eno čez drugo in je bil sredinski par kar večji od onih dveh stranskih.

...
...


Nato se je pokazala tudi prebujena trojka ter začela plesati v duetu in tercetu, se tudi združevala po diagonali in se simpatično razdvajala, skratka v plesu na popularno melodijo so hudomušno zabavali ter nasmejali gledalce, na koncu sta se onidve urno prekrili s plahto, njega pa z nogami potisnili stran, dobesedno prilepili z obrazom na izložbeno steklo. Ta mladosten, duhovito zasnovan plesni skeč, ki so ga naslovili 'Left or right', so izvedli: Giulia Manica, Giulia Manzato in Matteo Pelliciardi, trio plesalcev skupine In.Da.Co., ki je lani začela svoj repertoarni plesni pohod s šestimi različno šolanimi plesalci.

...
...


V drugi izložbi je gledalce pričakal kup scefranih časopisnih odpadkov, ki so prekrivali izložbena tla. V tišini je vstopila plesalka s časopisno masko na obrazu, bila je videti kot nek duh reciklaže, ki se želi dvigniti iz nastlanega odpada, ki se sproti lepi na njeno kožo. Avtorski ples Solo je zasnovala svobodna plesalka Anastazija Kostner, poznana po svojih premišljenih in izrazno poglobljenih vsebinah, tako je izoblikovala tudi svoj solo v vitrini, v upočasnjenem gibalnem dihu, ki se je končal s padcem in odvrženo masko.

...
...


Bil je to kratek plesni utrinek, ki je dal tudi misliti, in to prav o časopisni nadlogi, ki še kot odpadek bremeni. Anastazija je umetniško dejavna tudi na drugih področjih umetnosti, v tej smeri je končala študij na Hochschule für Musik und Darstellende Kunst Frankfurt am Main, njen sedež je v Amsterdamu, sodeluje pa s skupino novih plesnih medijev: Animu Dance Company.

... Hook And Look ...
... Hook And Look ...


V tretji miniaturi je zaplesala graciozna mlada plesalka Luisa Amprimo, ki sodeluje s skupino Areare, lani je bila nagrajena za svoj koreografski debi 'Hook And Look' na Video&Danza&Folkfest 2016. Njen solo v izložbenem oknu ima naslov 'Prima di dimenticarmi', tudi vitrina je bila prelepljena z rumenimi listki, na katere se sproti zapisuje, da se morda ne bi kaj pozabilo. Luisa je v prepletu izražene plesne estetike in v reciklirani svetlo prosojni obleki premetavala ter odmetavala rumene samolepilne listke, jih nato na novo lepila ter razporejala, ko pa se je naveličala svojega dela, je zapustila ta utesnjeni prostor.

...
...


Ob tej simpatični popoldanski plesni animaciji sem razmišljala tudi o naših izložbenih oknih v središču mesta in v Stari Ljubljani, ki bi jih lahko   turistično atraktivno obujali s podobnimi programi, celo v času poletnega Ljubljana Festivala, ki bi tako, kot ponuja koncerte študentov glasbe na ladjicah Ljubljanice, lahko obogatil še mestno jedro z mladimi šolanimi plesalci.

... Le Mouvement Air ...
... Le Mouvement Air ...


Zvečer je ljubitelje plesne umetnosti vodila pot iz Čedada v bližnji Videm, v Teatro Nuovo Giovanni da Udine, kjer so se ves čas festivalskih let  Mittelfesta dogajale predstave velikih koreografskih imen, ko je gostovala še Pina Bausch s svojo skupino in je navduševal Jírí Kylian, tudi  koreografiral Angeline Preljocaj in drugi. Na večer 18. julija pa je bilo v Novem gledališču Udine organizirano gostovanje francoske skupine  Adrien M &  Claire B z njihovo najnovejšo digitalno uspešnico, plesno predstavo 'Le Mouvement de l´air' / Gibanje zraka.
Digitalna umetnost tudi pri nas že na veliko odpira svoja umetniška vrata, ko se v tej zvrsti organizirajo festivali in tekmovanja, seveda tudi delijo nagrade, in je organiziran digitalni oddelek na dodiplomskem študiju akademije umetnosti v Novi Gorici. Največkrat so to nove oblike pogledov in zaznav okolja skozi drugo telo, filmske in videoumetniške animacije, tudi kreacije industrijskih oblik, pogosto v dvodimenzionalnih oblikah, celo v tridimenzionalnih zasnovah, vendar v dvodimenzionalnih okvirih.

...
...


Francoska skupina Adrien M & Claire B deluje na digitalnem polju uprizoritvenih umetnosti že od leta 2004, ko se je multimedijski umetnik Adrien Mondot že leto prej začel povezovati s plesalci in koreografi. Za svoje filmske stvaritve je bil nagrajen s prestižno nagrado Grand Prix, žirije mednarodnega natečaja 'Dance and New Technologies'. Leta 2010 pa se je na svojem raziskovalnem in delovnem področju srečal z umetnico Claire Bardainne, s katero sta prihodnje leto zasnovala novo skupino Adrien M & Claire B. Novo predstavo Gibanje zraka sta začela oblikovati že leta 2014 po sistemu japonskega hakanaïja, digitalne umetnosti, ki temelji na gigantski kocki, ki npr. zameji plesalca, ne pa njegovega gibanja, ki teče v njej, s kocko se potem manipulira med projekcijo, ki spreminja okolje akterja, ko njegovi gibi lahko že z dotikom lomijo krhko, tudi premagajo nepremagljivo oziroma nenadoma in presenetljivo spreminjajo vizualna obzorja, kar v merjenju časa predstavlja le sprotni trenutek vizualne rešitve. Tako sta Arien in Claire začela svojo novo multimedijsko koreografsko postavitev Le mouvement de l´aire , ko njune vizualne manipulacije niso obstale na gigantski kocki, ampak so tudi izstopile iz scenskih okvirov, celo zaobjele celotni oder ter gledalce. Sta ustvarjalca izvirnih idej in likovno scenskih vizij, sta tudi umetniško izoblikovala sceno, vodila režijo in sta hkrati producenta svoje predstave, za računalniško režijo je stal Adrien; koreografijo je postavil Yan Raballand, glasbo zasnoval in interpretiral Jèrèmy Chartier, luč je oblikoval David Debrinay, kostume po meri gibanja in scene pa Marina Pujadas. Predstava zahteva več različnih in scensko vodenih  manipulacij: oblikovanje scene in sistem zračnega gibanja sta vodila Silvain  Ohl in Eric Noël, režijo digitalnih luči pa Rodolphe Martin, smeri premikanja scene ter zračnega sistema gibanja je manipuliral Arnaud Gonzalez, za zvok skrbel Christophe Sartori
Odrska scena je zamejena z dvema kulisama, ki služita za videomanipulacije, postavljeni sta pod določenim kotom, tako da talna ploskev odra ni ravno pravokotna. 

...
...


V tej predstavi digitalnih manipulacij nastopajo trije plesalci: Rémi Boissy, cirkuška in fizična plesalka, iz iste usmeritve izhaja tudi plesalec  Maëlle Reymond, na odru se sledi tudi njunim zračnim akrobacijam na vidnih in nevidnih visečih vrveh, ki jih oba uprizarjata, ko rušita ter spreminjata svetleče silnice iluzij, medtem ko je Farid Ayelem Rahmouni plesalec in koreograf, ki se prav takoi znajde v visečih višavah.
Predstava se začne s sceno spremenljivih letečih poslikav pik, mehurčkov ter različnih vzorcev in s prihodom glasbenika, ki korakoma prečka odrsko ploskev ter zavzame svoj pozicijo na nasprotni strani vhoda. Digitalni dizajn je mobilen in se hitro spreminja ter razliva po sceni, ko  vstopijo še trije plesalci v črnem. Zdi se, da plesalci v svojih sferah premikov ob mobilnih digitalnih manipulacijah dobijo nove vizualne dimenzije, čeprav se gibljejo v znanih gibalnih oblikah in plesnih izvedbah; npr. ko tečejo, je njihov tek navidezno hitrejši, dozdeva se, da  porivajo ali vlečejo scenske poslikave, na poseben način celo tekmujejo z vertikalnimi ter horizontalnimi črtastimi poslikavami, ali pa da so  njihovi zamahi rok mogočnejši, ko sprožajo navidezne kratke stike ter rušijo, pravzaprav scvrejo vizualne konture, in so njihovi skoki dozdevno višji ter lebdeči, ko v trenutku kar obvisijo v novi poziciji, medtem ko z dotiki spreminjajo vizualne zaznave. V metalno hladni turkizni osvetljavi scene se celo dozdeva, da so tudi oni neresnični, kot bi bili sestavni del vizualne manipulacije.

...
...


Predstava se snuje na stvarnih podobah plesnih izvedb, zaobjetih v likovnih vizijah digitalnega dizajna in v skladju z ritmom glasbe. Čeprav so zapisali, da se plesalcem pušča prostor za njihovo lastno komponento izraznosti, ki ne pride ravno do izraza ob vsemogočnih tridimenzionalnih iluzijah, ki zaobjamejo celoten oder ter se bočijo še v gledišče. Takrat ko plesalka v belem začne svoj krog vrtenja, se ob njej zavrtijo tudi prosojne mase, ki vse bolj spominjajo na oblike tornadov, plesalka pa je navidezno celo pomanjšana ob vidnih velikanskih in svetlečih premikih zračnih gmot. Tisto, kar lahko sama spreminja, so smer in način vrtenja ter premik središča vrtenja, kar vpliva le na obliko in smer zračne manipulacije, kaj več pa ne bi bilo niti opazno.

... (foto: Mittelfest/Phocus Agency)
... (foto: Mittelfest/Phocus Agency)

 
Za koncept predstave se lahko reče, da je zračen in vesoljen, kot bi sledili potovanju po nevidnem zračnem prostoru in s posebnimi očali spremljali očem nevidno. Dejstvo je, da v tej fazi scenskega oblikovanja plesne predstave vendarle močno prevladuje ravno likovna tehnologija nad plesalčevo gibalno, fizično podobo, ko je ta s svojo telesno maso podvržen zakonom zemeljske teže. In ko se sledi digitalni manipulaciji v taki uprizoritveni obliki, prav gotovo, da ta tudi vizualno fascinira, torej predvsem privlači gledalčev pogled. Trenutni fascinantni učinek se sčasoma tudi izgublja, ko v spominu ostanejo le nekatere vizije in digitalne konstrukcije: je tako, kot bi gledal fotografijo, nanjo pa se spomnil le ob novem možnem pogledu. Za več umetniške in čustvene globine ob postavitvi  tehnoloških manifestacij na plesno sceno bo treba dati tudi več vzgona ter prostora ustvarjalnemu človeškemu oziroma plesnemu duhu. Vsekakor je predstava 'Le mouvment de l´air' posebno vizualno ter umetniško doživetje, tudi neizmeren likovni in znanstveni prispevek k novodobnim scenskim pristopom, za katere se zdi, da so le še v fazi razvojnih postopkov, da bi lahko bolj kompleksno ter doživeto zaobjeli sodobno plesno uprizoritev.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Noro in nepozabno! Adrenalinski kamp za najpogumnejše z 'odštekanimi' Dunking Devilsi
Dunking Devils so slovenski akrobati, ki se ne ustrašijo nobenega izziva, naj gre za salte na premikajočem se vlaku ali pa skakanje z ogromne ...
Preberi članek
Preberi članek
Julij 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
SOS izdelki iz Kozmetike Afrodita
V Afroditini bogati ponudbi najdete tudi izdelke za zaščito kože pred piki insektov
Blaženo. Zdrave sladoledne lučke, ki dajo energijo!
Popoln sladoled za vroče poletni dni
Preberi članek
Preberi članek