Ljubljana, 16.07.2017 | Daliborka Podboj

Deset folklornih zgodb ljubezni Tineta Rožanca

Sijoče lectovo srce na odru Cankarjevega doma
Pristna uprizoritev folklorne skupine Tine Rožanc. (foto: Peter Prunk)
Pristna uprizoritev folklorne skupine Tine Rožanc. (foto: Peter Prunk)

Folklorna skupina (FS) Tine Rožanc je že 68 let ena vodečih slovenskih folklornih skupin, kjer se je kalilo in skozi vsa ta leta tudi delovalo več kot sto otrok, študentov ter odraslih, ki so svoje ustvarjalne in kulturne potenciale posvečali ljudskemu izročilu, slovenski folklorni dediščini. FS Tine Rožanc deluje pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva / ŽKUD, slovensko ljudsko izročilo pa je uspešno sejala po Sloveniji in Evropi, se tudi udeleževala državnih folklornih srečanj in je nosilka nacionalnih priznanj ter strokovnih nagrad. V svojih folklornih programih uprizarjajo tudi nove avtorske scenske postavitve, ena od teh je bila predstava iz leta 2014, spevoples Zeleni Jurij, izvirni slovenski muzikal po ljudskih motivih, ko so združili vse tri svoje starostne skupine, razdeljene po letih odraščanja.

...
...


Letos so rožanci zapolnili oder Linhartove dvorane z ljubeznijo in ga okrasili s številnimi lectovimi srci, posejanimi po njem, s tem prelepim domačim ornamentom ljubezni, predstavo pa naslovili s citatom iz Boccaccievega Dekamerona: Ljubezen zmore mnogo več kot vi in jaz. Moč ljubezni so zaveli v desetih slovenskih folklornih venčkih ter v desetih zgodbah poustvarili predstavo slovenskih ljudskih izročil in povsem  zapolnili Linhartovo dvorano. Svoj 90-minutni letošnji koncert so poimenovali: X-Desetero zgodb ljubezni, uigrano pa prepletali slovensko literarno besedo s folklorno dediščino, ki obsega tako glasbeno kot spevno in folklorno umetnost, se tudi domiselno sprehajali po slovenskih pokrajinah, celo zašli v Rezijo, ki s svojimi značilnostmi povezuje tako Boccaccievo domovino kot oplaja slovenske narodne korenine.

...
...


Predstava se je tudi začela s spletom rezijanskih plesov v odrski obdelavi Matevža Jusa: Petelinjenje. Rezijanski plesi so poskočni in lahkotnih korakov, ko ženske vihravo poskakujejo ter se vrtijo okoli svojih izbrancev, njihova široka krila pa pridobijo zračne oblike, medtem ko oni pokončne drže ritmično oplajajo glasbo goslarja-violinista z udarci nog, škornjev po odru-zemlji, kot bi hoteli prebuditi energijo starodavne matere. Dekleta še ubrano zapojejo, kar očitno privabi mladeniče k uprizarjanju plesnih veščin in se začne njihov ples petelinjenja, razkazovanja moči ter plesne ubranosti. Glasba in koraki rezijanskih plesov kar vabijo k poplesavanju, saj noge že težko obmirujejo ob tako živahnemu ritmu strun in valovanju letečih rezijanskih korakov.

...
...


Najbližji Reziji je Primorska, tudi po sporedu je za rezijanskimi plesi sledila primorska šagra (veselica), splet primorskih plesov v odrski postavitvi Marka Kosmača in v glasbeni prireditvi Vlada Podlogarja. Oblačila ter plesi naše Primorske in Istre se lahko primerjajo s folkloro nekaterih predelov sedanje hrvaške Istre, kar kaže na skupne narodne značilnosti. Ženske krasijo bogate bele in tesno ob glavi oprijete peče, tudi dolga krila s predpasniki, pa velike bele rute ter bele bluze daljših rokavov, okrašenih s čipko, moški največkrat nosijo krajše črne hlače, telovnike in bele srajce, na glavi pa klobuk, okrašen s trakovi, ki krasijo lahko tudi oblačila, plesi pa se veselo in spoštljivo vijejo v parih.

...
...


In je že sledila zgodba o Petru Klepcu, junaku Zgornjekolpske doline, ki je posedoval silne moči ter premagal Turke. Bil je najprej šibak  pastirček, navezan na mamo, potem zgodba pravi, da je rešil prelepo vilo, ki mu je darovala presežke moči. Splet kostelskih plesov sta odrsko postavila Gašper Toman in Barbara Bogovič, ko ima moč ljubezni čarobne učinke, ki se spletajo ob prihodu bosonogega pastirja in ob srečanju z njegovo vilinsko izbranko, ko njuni srci kar dviga v plesne višave in zavrti v vrtincih ljubezni.

...
...


Naš uveljavljeni etnolog Mirko Ramovš je postavil odrsko priredbo: Splet prekmurskih plesov v glasbeni priredbi Francija Žiberta, prepleteno z bogato vsebino folklornih plesov ter korakov, ki se v parih vijejo po odru in krožijo po odrski ploskvi, tudi že meščansko poskakujejo v ritmu rašple. Pari zavejejo še pesem Ena ptica priletela (po porabsko Edna ftica priletejla), ko tudi z robčki v rokah in ob pasu navdihujejo prostorski  preplet plesnih povezav.
Veselje iz Prekmurja je naziv še enega izhoda in spleta prekmurskih plesov, hudomušno obarvanega rajanja narodnih šeg v postavitvi  Nevenke Unk-Hribovšek ter v glasbeni prireditvi Draga Rozmana.

...
...


Zabavni splet štajerskih plesov v odrski postavitvi in glasbeni prireditvi muzikologa dr. Bruna Ravnikarja (1930), tudi fizika, znanstvenika in pedagoga, nosi naslov Pustni plesi. Predstavijo pa se humorno zasnovane plesne prigode v maskah, ki gledalce popeljejo v veseli čas pustnega rajanja, ko so se slovenski korenjaki kar zmanjšali in kljub šopirjenju ter izkazovanju značilne možatosti bili nekako nemočni, one,  nežnejši spol, pa postale najmanj za glavo višje, vendar tako žensko ljubke in navihane, da so gledalce veselo nasmejale, svoje močnejše polovice pa tudi z lahkoto dvigale v zrak; ko je v času pustnih dni pač vse postavljeno na glavo.
Z Gorenjske je bil splet ljudskih plesov zasnovan po zgodbi Cvetje v jeseni in v odrski postavitvi Gašperja Tomana. Po zabavi pustnega rajanja je torej sledila tudi žalostinka, ljudska spevna zgodba o dekletu in fantu, ki si podarita srce, a kaj ko on odide, vendar ko se sčasoma vrne k svoji zvesti izvoljenki ter ji tudi dokončno preda svoje srce, ona žal tako kot v znani povesti Ivana Tavčarja od silne sreče pade in v trenutku premine; ko na tem svetu ni ničesar stalnega, kar je že prej napovedal literarni verz. Vsekakor kratko in kar zanimivo prirejena povest v ljudski glasbeno-plesni obliki (spevoples), ki pa za odrski dramski spev potrebuje še bolj dorečen režijski prijem.
V stari bučki se je veselo vil splet dolenjskih plesov v njihovih nošah čiste beline, seveda popestrenih tudi s črnimi oblačilnimi dodatki, že bolj meščansko navdihnjenimi in v odrski prireditvi Anje Cizel, oder pa znova izpolnili in napolnili z veselim vzdušjem po žalostni gorenjski romanci o nesrečni ljubezni; tako kot teče življenje, enkrat veselo, drugič žalostno, pa potem navzgor in celo navzdol …

... (foto: Peter Prunk)
... (foto: Peter Prunk)


Posebno veselje je gledalcem privihral mladi plesni rod rožancev v tistih drobnih krilcih in kratkih hlačah, ki še vedno podrsavajo po tleh, tudi  vseh mladih, ki so jim vzor ter poskrbijo, da vsi skupaj veselo poplesujejo v trojkah, da ne bi kratkohlačniki preveč radovedno iskali znane obraze med gledalci. Vsi skupaj so se pohvalno izkazali v odrski priredbi Ane Dolinšek in Maruše Fugger: Mi tudi znamo, ob koncu sta se usula burni aplavz ter smeh iz gledališča, ko so jih gledalci nagradili za njihov prisrčno zasnovan ter pogumno izveden folklorni nastop.
Tako kot se je začelo Desetero zgodb o ljubezni z našo Primorsko in sosedno Rezijo, se je tudi končalo s plesi iz Istre in okolice v priredbi Anje Cizel: Ena  punca ven iz mesta gre, z že meščansko postavljenimi in plesno ubranimi pari. In ljubezen je zaobjela ta koncertni folklorni izliv ob idejnem navdihu in v zasnovi Anje Cevzar, Gašperja Tomana in Klemena Bojanovića, ki je priredil tudi glasbo za vseh šest odrskih postavitev, kjer ni bil omenjen avtor glasbene priredbe, obenem pa skupaj z Janezom Mramorjem prevzel tudi glasbeno vodstvo. Predstava je prijetno in utečeno tekla pod umetniškim vodstvom: Irene Ham za plese članov, Marka Kosmača za  veterane in Ane Dolinšek ter Maruše Fugger za otroke; za kostumografijo so poskrbeli: Ana Gabrovšek, Ana Vičič, Saška Cerar, Gal Perhaja, Alenka Fortuna, Jože Levaka, Ana Dolinšek in Gašper Toman; za scenografijo pa Ana Vičič, Bojan Staniša; tonski mojster je bil Robert Rojc, luč sta oblikovala Nikola Podlesnik in Žiga Kranjc, vsi skupaj pa doprinesli svoj ustvarjalni delež k tej dobri scenski zasnovi in uprizoritvi.

... (foto: Dragica Ribič)
... (foto: Dragica Ribič)


Folklorna skupina Tine Rožanc je svoj 68. letni koncert  zasnovala sicer v desetih folklornih zgodbah o ljubezni, a ga ob veznem tekstu avtorice Anje Cevzar in odrski pripovedi Gregorja Budala zaokrožila v plesu, glasbi in literarni besedi v barvito vezno celovitost ljudskih slovenskih izročil, navdihnjenih z ljubeznijo, ki je skozi veke in bo vekomaj izpolnjevala človeška življenja.
Čestitke za pristno in prijetno zaokroženo uprizoritev odličnih izvedb ter domišljene zasnove, za kar so jih nagradili tudi njihovi zvesti gledalci z zasluženimi  ovacijami.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Tara Todič. Beograd mi trenutno ponuja vse, kar potrebujem.
Če se ozrem nazaj v lansko in hkrati mojo prvo sezono delovanja v Narodnem gledališču v Beogradu, lahko rečem, da je bila zelo pestra in da ...
Preberi članek
Preberi članek
September 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Prestižna kolekcija Claudia Schiffer Make Up for Artdeco odslej tudi v Sloveniji
Izdelki bodo na voljo ekskluzivno v drogerijah Müller
Zdravi pirini krofi
Se sprašujete kako narediti krofe na zdrav način brez cvrtja? Enostavno!
Preberi članek
Preberi članek