Ljubljana, 12.07.2017 | Daliborka Podboj

Dvojni užitek. Odprtje Ljubljana Festivala s Carmino Burano in nadaljevanje s Kneginjo čardaša.

Poletni festival je po odprtju v polnem zamahu
Kneginja čardaša in Carmina Burana, dve izjemni glasbeno-gledališki deli na Ljubljana Festivalu.
Kneginja čardaša in Carmina Burana, dve izjemni glasbeno-gledališki deli na Ljubljana Festivalu.

Središče poletnih doživetij, 65. Ljubljana Festival (LF), je slovesno odprl svoja umetniška vrata s kantato Carla Orffa Carmina Burana v scenski fantaziji znane gledališke skupine La Fura Dels Baus, pod umetniškim vodstvom in v režiji Carlusa Padrissa ter pod temperamentno taktirko dirigenta Josepa Vicenta. Direktor in umetniški vodja 65. LF Darko Brlek je k pozdravnemu nagovoru povabil ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je poleg skoraj polnega avditorija pozdravil še vse tiste (gledalce) poslušalce ob Slovenski cesti, ki so sledili predstavi. Kantata  Carmina Burana v Padrissovi režiji in izvedbi skupine La Fura Dels Baus, kjer režiser deluje kot eden od njenih šestih umetniških vodij, je izzvenela kot vesoljna iluzija, ki pompozno vzklika življenju na zemlji. Veliki okrogli valj sredi odra je bil obdan z vodnimi in vizualnimi efekti video inscenacij, ki barvajo vizijsko doživljanje kantate v izvedbah skoraj 100 zboristov ter solistov, ki pojejo in spregovorijo na dvižnih konzolah ali odrskih žerjavih, tisti bolj prizemljeni pa tudi leže na golih tleh, celo obdani z vodo.

...
...

 
In bogovi so bili naklonjeni festivalski premieri Carmina Burana, kajti ta večer, 27. junija, ob 21. 30 uri ni bilo v Ljubljani ne dežja in ne nevihte. Orffova Carmina Burana v izvedbi skupine La Fura Dels Baus je sicer intimna gledališka predstava, ki bi si zaslužila veliki oder Gallusove dvorane, ampak potem ne bi bilo pompoznega zaključka ob zadnjem zamahu dirigentove palice, velikega ognjemeta z vrha Ljubljanskega gradu, ki se je razkošno razlil po večernem nebu tik nad odprtim odrom na Kongresnemu trgu. Zaropotalo je in nebo je zasijalo, da so pritekle tudi kake solze, pa ne zavoljo ubogih mestnih ptičev ter prestrašenih živali, ampak zaradi sija iskrečih se oblik umetne svetlobe, ki je vse obsijala ter veličastno zasvetila v duhu predstave.

...
...


Odprti oder na Kongresnem trgu je bil do zadnjega kotička premišljeno zaseden s pevci treh zborov (Zbor Slovenske filharmonije, Zbor glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, Komorni zbor Ave) in glasbeniki orkestra Slovenske filharmonije, tako da je za večje koreografsko doživetje kar zmanjkalo prostora. Dekleta v belem so sicer valovala po odru, ko je še za to primanjkovalo prostora, pa so se napotila k gledalcem in med vrstami gibajoče svetila s svojimi lučkami v rokah kot  sv. Lucije, le da tokrat v poletni noči.

...
...


Praktično je bil celotni Kongresni trg posejan s sedeži in vrstami, tista tretjina gledalcev v ospredju je imela srečo, da je odrske dogodke lahko dobro spremljala, tako na odru kot na treh stranskih ekranih, deloma tudi še druga tretjina gledišča, medtem ko se je zadnja tretjina morala bolj zadovoljiti s poslušanjem glasbene kantate ter spevnih glasov solistov: v prvi vrsti baritonista Carlosa Daza, sopranistke v nenavadnih scenskih in letečih oblikah Ampare Navarro in v nebeških višavah kontratenorista Jordija Domenéchia ter igralke Luce Espinosa; sicer je kantata Carmina Burana v dobri živi glasbeni izvedbi vsekakor vredna tudi poslušanja.

...
...


Le en teden po odprtju 65. LF je 4. julija steklo še eno kompleksno glasbeno-gledališko delo, vredno ogleda, in to v koprodukciji Ljubljana Festivala, SNG Opera in balet Ljubljana in gledališča Komedija iz Zagreba, znana opereta skladatelja Emmericha Kálmána Kneginja čardaša.
Madžarski skladatelj Kálmán (1882–1953, rojen kot Imre Koppstein) je študiral glasbo v Budimpešti, nato živel na Dunaju vse do začetka druge svetovne vojne, kjer je tudi zaslovel. Nato se je napotil v ZDA, kjer je komponiral tudi popularno glasbo, po koncu vojne se je še enkrat  vrnil na Dunaj, da bi se po dveh letih odselil v Pariz. Mednarodni sloves je skladatelj doživel s svojimi operetami, z glasbo, prepleteno z ritmi madžarske narodne motivike, posvečal pa se mestnemu življenju tistih dni. V opereti Kneginja čardaša po libretu Lea Steina in Béle Jenbacha se prikrito meri na takratno avstro-ogrsko plemstvo in njihovo moralo. Praizvedba operete je bila na Dunaju ob koncu leta 1915, malo pred koncem I. svetovne vojne in padcem avstro-ogrske monarhije. Kot glasbena novost je opereta zaznana že v 18. stoletju, je vesela glasbena oblika ter v nasprotju z resno opero, kjer se govori, igra, pleše in seveda poje, vedno pa začne z uverturo in konča z veličastnim finalom ter slavjem srečnega konca; predstavlja pa predhodnico novodobnega muzikala.

... Kneginja Čardaša ...
... Kneginja Čardaša ...


Tudi vsebina treh dejanj Kneginje čardaša veje veselo zgodbo o kabaretski pevki Sylvi Varescu, lepotici in divi, ki osvaja srca plemičev, njenih dveh prijateljev Bonija (grofa Kancisianu) in Ferija (pl. Kerekesa), zagleda pa se je v Edwina Ronalda, sina kneza Leopolda Weylersheina, ki jo želi za ženo. Par sklene pogodbo pred Sylvinim odhodom na gostovanje v Ameriko, zaveže se, da se najpozneje v treh mesecih poroči oziroma ob njeni vrnitvi iz Amerike. Knez Leopold svari sina pred to zvezo in kuje njegovo zaroko s konteso Stazi, ko se nezaželen zaplet  dogaja v drugem dejanju, v tretjem pa se vse postavi na pravo mesto, ko knez izve, da je bila tudi njegova žena Anita nekoč pevka in plesalka, kar privede do dvojnega praznovanja zarok, ko se poleg Edvina in Sylve zaročita tudi Boni in kontesa Stazy.
Opereta v režiji zagrebškega režiserja Ivana Lea Lema teče prostorsko dinamično in večplastno, tudi na več scenskih ter slikovito zasnovanih  ravneh scenografije Vesne  Režić, kostumi seveda v siju in razkošju časa ter v kostumografiji Marka Marosluka. Igralski in pevski tim  gledališča Komedija se izkaže za odlično uigrano ter uglašeno ekipo, spremljata pa jih njihov pevski zbor z zborovodjo Branko Starc ter orkester Opere in baleta Ljubljana pod taktirko Veseljka Barešića.

...
...


Koreograf Leo Mujić je dobro razigral igralce na sceni, koreografijo za baletni ansambel gledališča Komedija oblikoval v sestavi: Stela GajskiAna Hanić, Mateja Ivanković, Tamara Masnjak, Ivana Mesec, Morana Paškiević, Petra Radošević, Kristina Škorić, Marko Herceg, Dejan Jakovljević, Mario Jukić, Emil Kuzminski, Zoran Simikić, Bojan Valentić, ki jih vodi Tina Vratar Stipić, vodja baleta, pedagoginja in asistentka, baletni mojster ter asistent koreografije je Mladen Mordej Vučković. Na glasbo, bogato in prepleteno s toni madžarskega čardaša je koreograf izoblikoval tri večje koreografske različice; najprej postavitev za moški del ansambla, nato v teku dogodkov še za ženski in jih v tretje   združil v plesnem parteringu. Ustvarjalno ter domiselno je členil gibalne značilnosti čardaša, tudi posamične gibe, korake ter ritme gibalno komunikativno uvrščal v sodobnejše oblike, pri moških plemenitil njihove pokončne drže ter poudarjal fizično moč, medtem ko je ženski del oplajal z značilnimi gibi in gestikulacijami ter klasičnim elementi v objemu modernega trenda, v koreografiji parov tudi razvijal gibalni partnering ter povezoval s temo čardaša in modernimi prijemi.

...
...


Lik Silve odigra, tako kot se spodobi, prefinjena diva Sandra Bogarić, medtem ko vlogo njenega Edvina Ronalda v prvem dejanju togo predstavi, sicer spevni solist Đani Stipaničev, medtem ko se je v drugem dejanju prijetno sprostil ob pristno razigrani igralki Vlatki  Burić  Dujmović, kontesi Stazi, ki ima vse atribute, potrebne za dobro igralsko, pevsko in gibalno izvedbo operete. Igralec Komedije Dražen Bratulić se odlično počuti v svoji vlogi darežljivega osvajalca ženskih src, grofa Bonija, za kar ga tudi gledalci dobro nagradijo s potenciranim aplavzom za sproščeno igro razgibanih korakov ter živih gest. Povsem prepričljivo vlada odru Adalbert Tumer v vlogi Ferija, prevečkrat vrženega iz ravnotežja ob predoziranju pivske veščine in ob violini Deana  Melkija v vlogi Cigana. V vlogi strogega očeta in kneza Lepolda se izkaže tudi  Nedim Prohić, medtem ko vlogo njegove žene Anite sugestivno odigra in zapleše Dubravka Ostojić v trenutku stiske in ob siju spominov na zatajene čase starega poklica. Nastopi tudi duhoviti akrobat, lakaj Matija Škvorc.

... po predstavah pa je čas za druženje ...
... po predstavah pa je čas za druženje ...


Bil je užitek slediti  opereti Kneginja čardaša v izvedbi pristno razigranih igralcev zagrebškega gledališča Komedija in koreografski popestritvi operete, ki bo znova na sporedu festivala od 12. do 14. julija na odru Opere Ljubljana.

... z umetniki in ...
... z umetniki in ...


... sponzorji ...
... sponzorji ...


...
...

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Noro in nepozabno! Adrenalinski kamp za najpogumnejše z 'odštekanimi' Dunking Devilsi
Dunking Devils so slovenski akrobati, ki se ne ustrašijo nobenega izziva, naj gre za salte na premikajočem se vlaku ali pa skakanje z ogromne ...
Preberi članek
Preberi članek
Julij 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
SOS izdelki iz Kozmetike Afrodita
V Afroditini bogati ponudbi najdete tudi izdelke za zaščito kože pred piki insektov
Blaženo. Zdrave sladoledne lučke, ki dajo energijo!
Popoln sladoled za vroče poletni dni
Preberi članek
Preberi članek