Ljubljana, 23.03.2017 | Daliborka Podboj

Igra in igra. Igriva in pristna kompozicijska izvedba odličnih plesalcev Arnie Zane Company

Sloviti koreograf Bill T. Jones po dvajsetih letih spet v Ljubljani. S sodobnim plesnim večerom navdušil v cankarju.
Skupina Bill T. Jones /  Arnie Zane Company velja za eno vodilnih v ZDA in drugod po svetu.
Skupina Bill T. Jones / Arnie Zane Company velja za eno vodilnih v ZDA in drugod po svetu.

V okviru abonmajskega sporeda Cankarjevega doma, Veličastnih 7, je bil v Gallusovi dvorani 20. marca uprizorjen ameriški sodobni plesni večer Igra in igra newyorškega koreografa Billa T. Jonesa v izvedbi njegove plesne skupine Arnie Zane Company, ki je nastala po enajstletnemu skupnem delu ter sodelovanju s koreografom Arniejem Zanom (19481988), ustanovljena je bila leta 1982. S svojimi inovativnimi pristopi k sodobnemu plesu sta koreografa raziskovala formo, se ukvarjala z družbenimi vprašanji in komentarji ter neposredno oblikovala ameriški ples, ki še vedno nosi Jonesov koreografski pečat, tudi njegov ansambel velja za enega od vodilnih tako v ZDA kot na svetovni sceni.

...
...


Bill T. Jones je v več kot 34 letih kot koreograf ustvaril več kot 140 del. Je umetniški vodja in soustanovitelj Arnie Zane Company, tudi umetniški vodja New York Live Arts gibalne umetnosti ter prejemnik številnih prestižnih priznanj in nagrad, kot so visibillty HRC 2016, Doris Duke 2015 za uprizoritvene umetnosti, leta 2013 nacionalne medalje za umetnost, častnega priznanja Kennedyjevega centra 2010, istega leta tudi nagrade tony za najboljšo koreografijo za kritiško hvaljeno delo Fela … Med številnimi nagradami je bil s strani zveze za ohranjanje plesnega izročila Dance Heritage Coalition leta 2000 imenovan za 'neprecenljiv plesni zaklad'. S svojo takratno skupino je že gostoval pri nas pred dvajsetimi let, in to s triptihom, kjer se je tudi sam predstavil s svojim avtorskim solom.

...
...


Plesno skupino Arnie Zane sestavljajo plesalci ameriških zveznih držav, šolani na tamkajšnjih plesnih univerzah, bili so tudi člani različnih znanih plesnih skupin, k skupini pa pristopali v času od 20072017: Antonio Brown (Cleveland), Rena Butler (Chicago), Vinson Fraley (Atlanta), Talli Jackson (Liberty), Shane Larson (Minnesota), Jenna Rigel (Fairfield), Christina Robson (Tewksbury), Carlo Antonio Villanueva/ (Wallington), k skupini je že leta 2008 pristopila plesalka iz Tajvana I-Ling Liu. Vodja ansambla je Jeniffer Nugent, ki je bila tudi plesalka plesne skupine Arnie Zane, je prejemnica newyorške nagrade bessie za plesno in uprizarjajočo umetnost. Za scenografijo je bil zadolžen kreativni vodja Bjorn G. Amela, ki je v ZDA prispel leta 1993, kostumografinja Liz Prince oblikuje kostume za ples, gledališče in film, od leta 1990 pa sodeluje tudi z Billom T. Jonesom, oblikovanje luči je prispeval Robert Wierzel, ki deluje tako na plesnih odrih kot na odrih gledališč, opere, nove glasbe.

...
...


Novejša koreografska serija Igra in igra Billa T. Jonesa predstavlja igriv večer giba in glasbe, sestavljen iz dveh delov, dveh Jonesovih koreografij, zasnovanih na dveh kompozicijskih spremljavah godalnega kvarteta, torej na čisti glasbeni substanci, ki se prepleta v duetu z abstraktno plesno formo, čisto gibalno obliko. Tudi Cankarjev dom je poskrbel za presenečenje, ko so povabili Godalni kvartet Accademia za izvedbo dveh skladb v živo, sestavljajo pa ga: Mojca Fortin / violina, Beti Bratina / violina, Gea Pantner Volfand / viola in Zoran Bičanin / violončelo.

...
...


Najprej je bila na sporedu koreografija iz leta 2012, Ravel: ležeče ali pokončno?, ki se staplja z glasbo Godalnega kvarteta v F-duru Mauricea Ravela, na odru pa izpostavljena belo začrtana tridimenzionalna pravokotna oblika, zajet prostor, v katerega vstopajo in izstopajo plesalci. Začne se s solističnim vabilom, ko v prostor vkoraka skupina in se ples po prostoru preliva kot note po partituri, tudi se zazna in odseva melanholični zven partiture. V skladu z glasbeno kompozicijo se za vsak nastop naključno izbira ležeča krajina ali pokončni portret, koreografska različica za tretji stavek Ravelove skladbe, ki je bil oblikovan po študiji Erica Bradlyja. Čeprav ples v objemu glasbe teži k abstraktni formi, pa dogajanje znotraj množice, skupine le odseva življenje in izstopajo osebnostne note, ko vsak posameznik deluje celostno čutno ter vidno. Skupina se srečuje in biva v zajetem prostoru, je skupnost, ki sočasno diha ter deluje, vendar pa ima vsak med njimi svojo pot, svoje gibalne oblike ter zamejitve. Koreograf se natančno poigrava z glasbenimi toni, ko gibi letijo in lebdijo z njimi ali nanje, tudi obstanejo, zamrznejo v prostoru in ubežijo skladbi, ko se skupina vsakdanje naravno ter lahkotno giblje, teče ali koraka, da bi se v trenutku znova ujela s toni glasbe, v tesnem duetu slišnega ter vidnega umetniškega toka giba in glasbe. Melanholijo, na trenutke tudi monotonost dogajanja ter ponavljanja razbije vzorčna projekcijska poslikava odra (oblikovanje projekcije Janet Wong), v prostor pa vnese nepričakovano spremembo, istovetnosti pa doda predznak novega, drugačnega ter poglobljenega. Jonesova koreografija je ne le kompleksna študija Ravelove partiture, na kateri je gradil svoj koreografski izliv, je tudi socialna analiza skupine, premišljena poslikava medsebojnega prepletanja, delovanja ter osciliranje znotraj te v zaobjetem prostoru, okolju.

...
...


Po polurnem odmoru je sledil drugi del večera, Zgodba iz leta 2013, ki se zdi kot kompozicijska nadgradnja prvega dela, kjer se prostor skupine širi in izpolnjuje z večplastno zasnovanimi ter ujetimi trenutki življenjske zgodbe oziroma pozicije. Na tleh odra so začrtana pravokotna bela polja, tudi prostor, namenjen Glasbenemu kvartetu, je sestavni del scene in odrskih luči, vendar pa ob strani belih polj, ki dajejo vtis športnega prizorišča. Športna scena se v toku dogajanja in v brzicah izvedbe izpostavi kot polje skupinske animacije, ko letijo atraktivni skoki, dvižne akrobatske postavitve ter meti, ko se zgodi borbeni moški duet, sicer bolj kot prijateljsko merjenje dveh moči, ko tudi srebrna okroglina leti po zraku kot žoga, se ujame ali pa odvrže v prostor.

...
...


Koreograf je svojo plesno kompozicijo gradil na romantiki Schubertovega Kvarteta Smrt in deklica ter na kompozicijski strukturi naključij koreografa Johna Cagea. Jones v svoji koreografiji Zgodbe vedno znova vnaša nepredvidene pozicije gibalnih sosledij, nizanje zgodb, ki se znova in na novo ponavljajo v (življenjskih) tokovih, ko je obstoječi koreografski začetek lahko hkrati še scenski zaključek, ki kar cilja na novi start novega kompozicijskega krogotoka. Tako je na sceni koreografije ob vsakem novem predvajanju vtisnjena ter scensko osvetljena ideja toka neskončnosti. Zgodba človeštva se vije še v narodnih oblikah, dodanih ritmih korakov, udarcev rok in glasne glasovne strukture, ko glas skupine predrami sceno, se izpostavlja okrogla oblika kola, sožitje skupinskih trenutkov ter tesnih preprijemov rok, ki vežejo, tudi trdno sidrajo prijateljske vezi.

... (foto: Paul B. Goode)
... (foto: Paul B. Goode)


Ta plesna kompozicija je živa, izpolnjena s koraki, ki usmerjajo tokove življenja, radoživa v plesni zasnovi sodobnih gibalnih različic, ko vsak gib zadiha in zaživi v izvrstni plesni izvedbi ter neizmerni kondiciji plesalcev Arnie Zane Company, ki te prevzamejo in verjameš njihovim zgodbam. Te pa so intimne, solistične, tudi skupinsko ubrane, ki zadihajo v parih ali pa se izpostavijo za trenutek v moškem kvartetu na eni strani in še v ženski obliki na drugi strani odra, se tudi povsem logično prelivajo v nov pripovedni tok koreografsko zasnovanega dogajanja. Menim, da je k pristnosti kompozicijske izvedbe obeh omenjenih koreografij pripomogla tudi sestava odličnih plesalcev, tako raznolikih po starosti, fizični višini in yin-yang gibalni energiji, ki tudi na tak način kar verodostojno odseva življenje v malem, ki je velika igra, in ne le igra na sceni, ampak tudi v vsakdanu življenja.

Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
Na špici
Jernej Bizjak. Poleg plesanja predstavlja networking nove izzive in izkušnje.
Minuli vikend sem se udeležil 21. mednarodnega plesnega tekmovanja International Solo Dance Theatre Festival v Stuttgartu. Na festivalu sem se predstavil ...
Preberi članek
Preberi članek
Marec 2017
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Preberi članek
Bruce Springsteen. Kako mu uspeva? Geni, naravni talent, želja po slavi, ljubezni, seksu ...?
Pri založbi Učila International je izšla težko pričakovana avtobiografija kultnega newjerseyjskega rokerja v slovenskem jeziku
V nedeljo vas peljem v čarobno Wanako
Na meniju bodo zdrave solatke in skok s padalom
Preberi članek
Preberi članek