Ljubljana, 18.01.2015 | Daliborka Podboj

Ko praznuje trideseti rojstni dan Plesni teater Ljubljana

Okrogla obletnica slovenskega sodobnega plesa
Ksenija Hribar v plesnem zanosu.
Ksenija Hribar v plesnem zanosu.
Trideset let Plesnega teatra Ljubljana (PTL) je hkrati trideset let profesionalizacije sodobnega plesa pri nas, kar ni nastalo kar čez noč. Začelo se je v generacijskem toku baletnih in plesnih navdušencev že takoj po prvi svetovni vojni leta 1918 s prihodom baletnega učitelja Vaclava Vlčka (1895-1968) v Ljubljano, tudi Labanovega učenca, ki je sprožil nov in pri nas še nezaznaven plesni tok, kar nekaj slovenskih plesnih pionirjev se je tudi šolalo in diplomiralo na šolah nemškega plesnega ekspresionizma, pozneje so se nove in nove generacije navduševale za ples, se primerno izobraževale in ustvarjale, prihajale pa iz vrst izraznega plesa, jazza, športnih plesnih in akrobatskih zvrsti, ritmične gimnastike, Valdésove pantomime, iz seminarjev ZKOS, JSKDRS, AGRFT, in Kseniji Hribar (1939-1990) je uspelo z veliko truda in vložka lastne energije iz danih plesnih navdušencev postaviti na noge našo prvo profesionalno sodobno plesno skupino.
Ksenija Hribar je bila ustanoviteljica Plesnega teatra Ljubljana in ...
Ksenija Hribar je bila ustanoviteljica Plesnega teatra Ljubljana in ...

Slovenski prostor je v začetku osemdesetih zaobjel mogočni val plesnega navdušenja, napetost plesnega prostora pa je že bila tolikšna, da je bilo potrebno le še jedro, da združi nove sile in se začne novodobno oranje po naših plesnih odrih. To jedro je bila Ksenija Hribar, še več, poskrbela in postavila je tudi oder, gledališče, kjer je lahko s skupino plesnih profesionalcev ustvarjala in delovala; tako se leto 1984 zapiše kot leto ustanovitve Plesnega teatra Ljubljana in njegove skupine sodobnega plesa. 
... kreativka od glave do pete ...
... kreativka od glave do pete ...

Ksenija Hribar je leta 1957 končala srednjo baletno šolo v Ljubljani, dobila angažma v ljubljanskem baletu in plesala v predstavah našega, evropskega, eminentnega koreografskega in plesnega para Pie in Pina Mlakar. Mlakarja sta morala v 60. letih še polna ustvarjalne energije in elana zapustiti ljubljanski balet, kajti kot je zapisala Ksenija, so začele prevladovati primitivne sile in bil je to začetek samoupravljanja tudi v umetnosti,  o neljubem dogodku pa zapisala: "... Kot v grdih sanjah se spominjam nekakega sindikalnega sestanka, kompletnega baletnega in opernega ansambla v parterju, in z obtožujočimi in Mlakarjem na odru. Zmedeno sem poslušala neumne obtožbe in v strahu občudovala njegov pogum …" To je bil tudi čas Ksenijinega odhoda v London, ki ga je sicer že prej načrtovala in pripravljala. V Londonu se je napotila na šolo Marie Rembert School of Ballet, potem še na Contemporary Dance School in bila soustanoviteljica Contemporary Dance Theatre. Leta 1975 je prišla v Ljubljano, želela je ustanoviti svojo plesno skupino, obrnila se je na baletne kolege, vendar ni bilo ne želja in ne posluha za njene nove ideje, vsaj tako mi je tiste dni pripovedovala. Zato se je odločila, da se napoti na Victoria University Manchester in se posveti študijam odrskega giba, kjer je  diplomirala leta 1977.
... Alpsko sanjarjenje ...
... Alpsko sanjarjenje ...

Z njenim ponovnim prihodom v Ljubljano se je začela nova era sodobnega plesa pri nas. Ksenija Hribar je s svojim koreografskim in odrskim opusom postavila temelje našega postmodernizma, z letom 1992 pa začela na AGRFT predavati umetnost giba in sodobne plesne tehnike. Bila je prejemnica Zupančičeve nagrade 1998, za svoj  umetniški opus pa ni prejela nagrade Prešernovega sklada, gotovo si jo je zaslužila, bila pač je pred časom. Spomini so se kar nizali ob sledenju fotografskih retrospektiv, ujetih trenutkov iz koreografskega opusa Ksenije Hribar in njenih naslednikov. Prva v vrsti je bila fotografija iz predstave KRST/1985, sestavljena iz dveh delov: Bridke solze LM (koreografija Ksenija Hribar) in Pesmi iz črnega marmorja Damirja Zlatarja Freya. Frey je bil poleg Hribarjeve, Sinje Ožbolt, Marka Mlačnika, Branka Završana in Brede Sivec tudi eden od ustanovitelj PTL-ja, umetnika pa sta se kmalu razšla in šla vsak po svojih umetniških poteh.
... Bikec Ferdinand ...
... Bikec Ferdinand ...

Fotografije so zapolnile stene preddverja PTL-ja, pred vhodom v gledališko dvorano. Najprej so se nizala fotografska obeležja prvih Ksenijinih predstav, potem že kmalu tudi drugih ustvarjalcev in plesalcev, zbranih okoli nje, vse do zadnjih produkcij minule gledališke sezone. Že v tistih prvih dneh in mesecih se je plesni ansambel PTL-ja širil z  novimi plesalci: Tanja Zgonc, Sabina Potočki, Andreja Obreza, Silvo Zupanc, Matjaž Farič, Mateja Bučar, Iztok Kovač, Brane Potočan, Petra Pikalo, Uršula Teržan, zasledi se tudi Sanjo Nešković … Bilo je trinajst koreografskih stvaritev Ksenije Hribar, med njimi pa: Alpsko sanjarjenje, 1986; Nostalgija, 1987; Bikec Ferdinand, 1988; Odisejev povratnik, 1989; Komemoracija - Posušene solze,1993; Sentimentalne reminiscence, 1998.
Na 30-letki. (foto: Bojan Brecelj)
Na 30-letki. (foto: Bojan Brecelj)

K obletnici častitljivih trideset let delovanja PTL-ja je umetniški svet v sestavi: Gregor Luštek, Sinja Ožbolt, Katja Somrak, Tanja Zgonc in Živa Brecelj povabil prijatelje in sodelavce na skupni dogodek zgoščenih spominov in druženja; vse tiste, ki so spremljali ali kakorkoli vplivali in delovali v produkciji tega plesnega gledališča, dogajalo pa se je 20. januarja 2014 v prostorih PTL-ja. To je bil večer retrospektivnih posnetkov in fotografij, kreacij in zgodovinskega pregleda sodobne plesne umetnosti, ki se je porodila in še naprej aktivno ter spodbudno deluje na odru PTL-ja. 
... Komemoracija - posušene solze ...
... Komemoracija - posušene solze ...

V dvorani PTL-ja je navzoče nagovorila Sinja Ožbolt in spregovorila o takratni postavitvi novega žarišča, prvega gledališča namenjenega plesu, program pa napovedala in moderirala Nada Vodušek, ki je predstavila tudi glasbeni ansambel Los hermanos muy simpaticus (Žiga Golob, Uroš Rakovec, Boštjan Gombač in Blaž Celarec, s pevcem in vodjo Brankom Završanom), postavljen prav za to priložnost, ki je na koncu še izvedelavtorsko himno PTL-ja. Na glavnem prizorišču so se ob predvajanju videoposnetkov nekaterih projektov hkrati hudomušno poigrali s kritičnim pisanjem o posameznih dogodkih z branjem izbranih delov, stavkov, citatov, ki so tako iztrgani iz konteksta največkrat sprožali obilo smeha.
... Sentimentalne reminescence.
... Sentimentalne reminescence.

Že Ksenija Hribar je o takratni plesni kritiki dejala: "Mladi kritiki krasno pišejo, ampak ne znajo čitati plesa." Prav tako je spregovorila o obsegu svojega dela, ki vsebuje nošenje predmetov, iskanja, čiščenja, pisanja, nadziranja, skratka dela, ki niti malo ni povezano s koreografijo, o tem, koliko je že utrujena od vsega, pa z zanjo značilnim malce povišanim tonom dejala: "Povsod sem na začetku, človek se utrudi od tega pionirstva."  Razlogi pa kot vedno tičijo v pomanjkanju finančnih injekcij. Dotaknila se je tudi komisij in izjavila, da so v ekspertnih komisijah ljudje, ki imajo zelo malo pojma o sodobnem plesu …
... Koncert ...
... Koncert ...

Za razliko od fotografske razstave so se komentarji in videoposnetki predstav vrstili od najnovejših uprizoritev, kot. npr. selfed, Štirinajst …, pa do tistih prvih. Skoraj 20 kritikov in še več predstav je bilo zabeleženih v tem delu večera, nekateri smo še delujoči, drugi pa glede na čas gotovo že preusmerjeni na druga področja. Skratka bil je to večer resnic, zgodovinskega obeležja, smeha, druženja in zabave. Na stranskih stenah dvorane pa so ves čas tekle še videoprojekcije njihove bogate produkcije, ki obsega 137 predstav, z vsemi, ki so tudi gostovali na njihovem odru pa uprizoritve že presegajo število 250.
... Nostalgija ...
... Nostalgija ...

Ksenija Hribar je koreografirala, spodbujala, tudi drugim omogočala, da ustvarjalno delujejo na sceni PTL-ja. Poleg že omenjenega Damirja Zlatarja Freya je Maja Milenovič Workman postavila svoj Izgubljeni opus št. 2 (1986), sledila ji je Sinja Ožbolt (1989) s predstavo Ne dotikaj se, istega leta tudi Tanja Zgonc - V pot vpet, Branko Završan – Panoptikum, Iztok Kovač - 4krat 4 ( 1991), Matjaž Farič (1993) SOLO, Mateja Bučar - Bos na Veneri, Ivan Peternelj - Križev kralj, Matjaž Kejžar – Distanca (1998), Uršula Teržan - 100%, Igor Sviderski - Rdeči tobogan (1999), in po letu 2000 se je poleg že omenjenih koreografov in plesalcev na odru PTL-ja vrstila že nova generacija: Snježana Premuš, Estela Žutič, Martina Dobaj Eder, Jurij Konjar, Tanja Skok, Milan Tomašik, Petra Pikalo, Gregor Luštek & Rosana Hribar, Maša Kagao Knez
... Odisejev povratnik ...
... Odisejev povratnik ...

PTL že dvajset let spodbuja mladi plesni rod s svojim programom Plesni prvenec, tu je še Festival mladih ustvarjalcev Ukrep, v dopoldanskem času pa daje dvorano na voljo za plesno vadbo, seveda takrat, ko ni premier in ne generalk, ko pa imajo samo en večji prostor za vso plesno dogajanje. Ko se zaključi in podčrta neko obdobje, potem največkrat nastopi novo, čas novih dogajanj, spodbud, konceptov, kar že z letom 2015 pričakujemo na odru Plesnega teatra Ljubljana.
Ime*
Vaš komentar*:
Prepišite kodo:
captcha
Komentarji
  • Monkey
  •   |   7.7.2016  |  
  • 2:26
  • Fidinng this post solves a problem for me. Thanks! http://mvbeoyjktrb.com [url=http://ztmzuzqlrh.com]ztmzuzqlrh[/url] [link=http://imkaaehmqy.com]imkaaehmqy[/link]
  • Bubba
  •   |   5.7.2016  |  
  • 9:32
  • I'm not worhty to be in the same forum. ROTFL
  • Dollie
  •   |   5.7.2016  |  
  • 2:19
  • Weeeee, what a quick and easy sonoliut. http://jtxtvbaq.com [url=http://vwsgwbxnz.com]vwsgwbxnz[/url] [link=http://bwjcvjjaztd.com]bwjcvjjaztd[/link]
  • Donte
  •   |   4.7.2016  |  
  • 18:49
  • Free info like this is an apple from the tree of kndelwoge. Sinful?
  • Jhett
  •   |   4.7.2016  |  
  • 0:53
  • Wow, awesome blog layout! How long have you been blogging for? you make blogging look easy. The overall look of your site is wolefrdun, let alone the content!
  • Na špici
    Paraplesalci na mednarodnem tekmovanju na Poljskem uspešni!
    Minuli vikend je na Poljskem potekalo mednarodno tekmovanje v plesih na vozičku. Trije pari ...
    Preberi članek
    Preberi članek
    Oktober 2019
    1
    2
    3
    4
    5
    6
    7
    8
    9
    10
    11
    12
    13
    14
    15
    16
    17
    18
    19
    20
    21
    22
    23
    24
    25
    26
    27
    28
    29
    30
    31
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Preberi članek
    Jorge Bucay. Nihče ne more narediti zate, kar lahko sam narediš zase
    Svetovno znani argentinski psihoterapevt in pisatelj po sedmih letih spet v Ljubljani; in navdušil z zgodbami, ki so ga naučile živeti
    Zajtrk v postelji z ovsenimi palačinkami
    Brez napora v nov dan z mojim receptom
    Preberi članek
    Preberi članek